Novice

  • EMIL KANDARE, MIZAR IN GLEDALIŠČNIK

    Emil Kandare iz Loža je med domačini poznan kot mizar, sicer pa se dobro spozna na vse masivno pohištvo in izdeluje tudi omare, postelje, spalnice, najraje pa kuhinje. V lesno obrt je vpet že več kot 30 let. Pri delu uporablja različne vrste lesa in plošče, v pomoč pa so mu mizarski stroji. Včasih izdela tudi kakšno šablono, za izdelavo čebeljih panjev pa uporablja poseben stroj za rogljičenje, ki omogoča izdelavo kotnih spojev, kot je denimo lastovičji rep.

    Emil zelo rad sodeluje tudi z amaterskim gledališčem DPD Svoboda v Loški dolini. Z društvom sodeluje kot igralec, voznik, izdelovalec in popravljalec rekvizitov in podobno. Izdelal je tudi poseben, demontažni klavir za gledališke potrebe. Po analogiji klavirja Petrof so soigralci njegovemu prenosnemu klavirju nadeli posrečeno ime Emilof. Več v prispevku.

    Avtor:Vesna Kovač
    • Emilof - demontažni klavir
    • Emilof - Emil Kandare
    • Emil Kandare 1
  • FOLKLORNA SKUPINA VIPAVA

    Folklorna skupina Vipava že 27 let združuje ljubitelje plesa z različnih koncev, veliko jih prihaja iz Postojne, od koder sta tudi zakonca Soban. Vili Soban je tudi vodja skupine, ki deluje pod strokovnim vodstvom Tomaža Gantarja.

    Svojo ljubiteljsko dejavnost jemljejo zelo resno. Radi plešejo vipavske, goriške, notranjske, bovške in druge plese, vedno pa so oblečeni tudi v izvirne narodne noše. Zelo se veselijo nastopov, najraje tistih pri Postojnski jami. Poslušaj. 

     

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • POSTOJNA SE BO SPOMNILA NA ALOJZA SREBOTNJAKA

    Letos mineva 90 let od rojstva uglednega slovenskega skladatelja in pedagoga Alojza Srebotnjaka. Pokojni glasbenik je bil zelo navezan na svoje domače mesto in v Postojni so se odločili, da se v jubilejnem letu poklonijo temu velikanu slovenske glasbe. Ob pomoči Občine in Kulturnega doma Postojna dogodek Poklon Srebotnjaku s podnaslovom, povzetem po Cirilu Zlobcu, Pojdi kamor koli, vedno te ostane nekaj tam, kjer si se rodil,  pripravlja tukajšnja izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

    Vodja Silva Bajc se spominja, da se je ideja porodila v vrstah Mešanega pevskega zbora Postojna, ki bo med nastopajočimi to soboto ob 19. uri v Kulturnem domu Postojna. Na skladatelja se ne bodo spomnili le z glasbo, slišati bo moč tudi mnoge spomine nanj. Poslušaj. 

     

      Foto: Občina Postojna 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • MARENTIČ: “DRUGAČE NI ŠLO”

    Čez dobrega pol leta naj bi središče Postojne zasijalo v novi podobi, ki si jo ob sedanjem stanju Tržaške ulice zares težko predstavljamo. Urejanje infrastrukture teče po planu, čeprav ne brez zapletov, pravi župan Igor Marentič, ki se zaveda, da je gradbišče  tik pred osnovno šolo zagotovo eden najbolj problematičnih momentov nekaj več kot enoletne investicije. 

    Župan prosi za strpnost in se zaveda, da situacija ni prijetna. Na vprašanje, zakaj se tega dela izvajalci niso lotili na začetku poletja in tako izkoristili dveh mesecev počitnic, pa Marentič odgovarja, da »drugače ni šlo«. Investicija bo v celoti zaključena maja naslednje leto.Kot so obljubili, pa na Občini pripravljajo odlok, ki bo omogočal povračilo škode najemnikom ter lastnikom lokalov in trgovin zaradi zmanjšanega prometa.

     

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • PRENOVLJENE ORGLE SO OBOGATILE KONCERTE

    Pomembna pridobitev v obnovljeni župnijski cerkvi sv. Petra  V Ilirski Bistrici so tudi prenovljene orgle. Ker so bile zaradi številnih poškodb v zadnjih letih že precej dotrajane, so se v župniji odločili za celovito obnovo. Orgle je leta 1933 izdelal italijanski mojster Vincenzo Mascioni, v Ilirsko Bistrico pa so jih pripeljali pred 68 leti iz puljske stolnice in jih takrat tudi prvič obnovili.  

    Nove orgle sestavlja preko 120.000 posameznih delov, ki v višino merijo od le deset milimetrov pa do pet metrov. Za predelavo orgel je poskrbela orglarska delavnica Černe-Sodin. Kot so povedali, je bil največji izziv ohraniti intonacijski okvir starih orgel in jih z novo dispozicijo narediti bolj uporabne za bogoslužje ter orgelske koncerte. To jim je uspelo tako, da so v orglah s skupno 29 registri ohranili 88 odstotkov starih in dodali 12 odstotkov novih piščali. Poslušaj. 

     

    Avtorica: Katja Kirn Vodopivec, Primorske novice