Novice

  • KAM NA IZLET? NA SNEŽNIK!

    Snežnik oz. Veliki Snežnik je s 1796 m najvišji vrh v bližnji in daljni okolici, zato je z njega lep razgled po večjem delu Slovenije in bližnje sosednje Hrvaške. Le nekaj metrov pod vrhom stoji koča Draga Karolina.

    Do konca  poletja je odprta vsak dan, od jutra do večera. Oskrbnik Andrej Barovič pravi, da je letos gostov nekoliko manj kot prejšnja leta, najverjetneje na račun tujih obiskovalcev, ki jih letos skorajda ni.

    Avtor:Zasebno: Tanja Ristić
  • TUDI CERKNIČANI CENIJO USTVARJALNOST

    Cerkničanka Erika Felicijan je ustvarjalce – rokodelce, obrtnike in umetnike – pred desetletjem povezala v ustvarjalni festival  Artish, opisuje ga kot posebno platformo, in pred meseci v Artish združila še notranjske ustvarjalce. Ti so mesto za predstavitev svoje kreativnosti dobili v prostorih Galerije Krpan. Društvo Notranjskih kulturnikov Krpan, ki upravlja galerijo, jim gre zelo na roko. V prostorih galerije se tudi srečujejo in prav povezovanje je velikega pomena, saj so združeni močnejši in bolj prepoznavni.

    Galeriji Krpan se lahko pohvali tudi z lepim vrtom. Jutri bo na njem pestro, saj ga bodo zasedli domači ustvarjalci, obiskovalci bodo lahko videli, kaj delajo, poklepetali z njimi in med seboj, okušali divjo hrano, najmlajši pa tudi ustvarjali. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • VIP: KOLESAR LUKA MEZGEC O TOUR DE FRANCE

    Današnja oddaja Vaših izbranih pet bo kolesarsko obarvana, seveda v duhu zaključene znamenite dirke po Franciji minulo nedeljo, kjer je bilo kar nekaj slovenskih asov, saj je po zaslugi Tadeja Pogačarja v Parizu donela tudi slovenska himna. Tudi drugi slovenski kolesarji so imeli pomembno vlogo, med njimi pa je tudi izvrsten kolesar Luka Mezgec, ki je z nami delil nekaj doživetij z znamenite dirke Tour de France, pa tudi nekaj o kalorijah, pustolovščinah v otroških letih in napornih treningih.

    Za Tour de France Luka pravi, da človeka psihološko utrudi in utrdi in da je dirka svojevrsten izziv. Pri profesionalnih kolesarjih redko mine dan brez kolesa, a Luka si zna vzeti čas tudi zase, če je to potrebno, zelo rad pa posluša različne zvrsti glasbe in jo med treningi tudi posluša. Več v prispevku.

    Fotografije: FB profil Luka Mezgeca

    Avtor:Vesna Kovač
    • Luka Mezgec
    • Luka Mezgec 1
    • Luka Mezgec z ekipo
  • 17 -LETNI PARAOLIMPIJEC TIM ODHAJA V TOKIO

    Čez slab mesec na paraolimpijske igre v Tokio odhaja tudi Tim Žnidaršič Svenšek, 17-letni plavalec iz Starega trga pri Ložu. Tim se je rodil z redko anomalijo rok, a telesnih omejitev skorajda ne pozna. Splaval je pri petih letih in zase pravi da se počuti kot riba v vodi.

    Tekmovalnemu plavanju se posveča od leta 2017, ko so ga pri 13 letih, po predstavitvi športa invalidov, povabili iz paraolimpijskega komiteja na trening plavanja. Svojo življenjsko strast je našel v plavanju, je prejemnik številnih priznanj na nacionalni in mednarodni ravni, ter prejemnik štipendije »Mladi upi« za nadarjene mlade športnike in umetnike.

    Tim 19. avgusta odpotuje v Tokio, do takrat pa je njegov urnik napolnjen s treningi, tako vodnimi kot suhimi. Letos je, kljub vsem treningom in učenju na daljavo uspešno zaključil 2. letnik Srednje šole tehniških strok Šiška. Do pred kratkim je bila njegova poklicna želja postati programer, zdaj pa se spogleduje tudi s trenerskimi vodami. Več v prispevku. 

    Avtor:Tanja Ristič
  • TUJERODNE INVAZIVNE RASTLINE SO RESEN PROBLEM

    Kako velika nadloga lahko postanejo invazivne tujerodne rastline v okolju, so se v Zavodu Dobra pot prepričali pred nekaj dnevi, ko so s pomočjo prostovoljcev iz Parka Istra organizirali odstranjevanje invazivk ob nabrežju reke Reke v Parku Škocjanske jame. Očistili so del obrežja na desni strani reke Reke, območje ki se mu reče Pri malni. Našli so 5 tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst in pridelali za tri tovornjake materiala, ki so ga strokovno uničili, na žalost je treba take rastline sežgati.

    Vsak posameznik lahko pripomore pri nadzorovanju širjenja invazivk v našem okolju, predvsem tako da je pozoren na vrste, ki so uvožene, kajti večina invazivk je ušla iz naših vrtov. Zato je pomembno, da pri nakupu okrasnih rastlin za naše vrtove pazimo, da ne izbiramo tujerodnih kajti to, ali so invazivne ali ne, se pokaže šele čez čas, ko je največkrat že prepozno in so se že razširile. Pa tudi tako, da smo pozorni na potovanjih in da se očistimo, kadar se znajdemo na območjih kjer so tovrstne rastline že prisotne. Če rastišča invazivk v naravi opazimo, je prav da o tem obvestimo pristojne inštitucije, kot recimo Zavod za gozdove ali Zavod RS za varstvo narave in podobne. Slovenija je že nekaj let v primežu tujerodnih vrst, vendar so nekatera področja še posebej ogrožena, gre predvsem za obrežja rek in poplavna ter degradirana območja.

    Tovrstne rastline ne povzročajo škodo samo biotski raznovrstnosti Slovenije ampak tudi zdravstvene težave (kot recimo Ambrozija) ali pa gospodarsko škodo v gozdovih, ker ustvarjajo primeren življenjski prostor za plesni in glivice, ki se potem širijo na bližnja drevesa. Če se invazivke razširijo na pridelovalnih površinah je pridelka toliko manj, živina pa jih načeloma ne je, kadar se znajdejo v senu ali na pašnih površinah.

    Avtor:Tanja Ristič