Vlada bo na današnji seji predvidoma razpravljala tudi o zaostrovanju ukrepov za zajezitev širjenja epidemije covida-19. Število okužb še vedno narašča, tako na državni ravni kot v regiji, ki jo pokriva Regijski štab Civilne zaščite.

Poveljnik Sandi Curk poudarja, da k boljši sliki z odgovornim ravnanjem lahko pripomoremo vsi. Na območju regijskega štaba delujejo štirje zdravstveni domovi: Postojna, Sežana, ilirska Bistrica in Cerknica, ki so po njegovih besedah dobro organizirani, patronažne službe občane vcepijo tudi na njihovih domovih. Položaj na terenu je obvladljiv, ker so se v pomoč obolelim vključili tudi centri za socialno delo. Poslušaj. 

“Kulturno-izobraževalno društvo Plesonoga je šola sodobnega plesa, plesnih pravljic in notranjega plesa za odrasle,” pravi vodja koreografinja in plesna pedagoginja Jelena Oleami. Plesonoga otroke in mladostnike združuje na ožjem Notranjskem, kjer tudi odrasle skozi ples in gib uči sprostitve, spoznavanja in izražanja samega sebe.

Tako kot številne druge dejavnosti je tudi Plesonoga zaradi epidemije mirovala, oziroma se preselila na splet. Jelena Oleami opaža, da so mladi, ne samo njeni učenci, po dolgotrajnem zaprtju drugačni. Pri mladih članih Plesonoge je na prvem nastopu po karanteni opažala, kako so izgubili zavedanje prostora, malo starejši pa so zelo pogrešali socialne stike.  Jelena Oleami sicer gibanje priporoča vsem. Sama prisega na ples, ki telo sprosti stresa. Poslušaj. 

Foto: arhiv Jelene Oleami in KID Plesonoga 

Nezakonitih prehodov meje s Hrvaško je bilo v letošnjem letu kar za 41 odstotkov manj kot v lanskem. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs to pripisuje dobremu delu policistov in angažmaju tuje policije. Izpostavlja pa tudi skupno izjavo evropskih ministrov, s katero so jasno pokazali, da evropska vrata niso odprta na stežaj.

Na ministrstvu sicer budno spremljajo dogajanje v Afganistan in nadaljujejo s postavitvijo ograje na južni meji, poskusno pa uvajajo tudi modernejše tehnologije varovanja meje. Na več policistov pa bo treba počakati še dve leti, saj so letos razpisali skoraj 300 študentskih mest na Policijski akademiji, kar je skoraj še enkrat toliko kot v preteklih letih.

Na Ulaki v Loški dolini je pri znamenitem spomeniku nekdaj stala Cerkev Svetega Petra, zdaj pa so tam samo ruševine. Nekateri viri navajajo, da je bila cerkev zgrajena v začetku 16. stoletja, bila pa je podružnica podružnične cerkve Svetega Martina v Podcerkvi. Na vrhu Ulake je stala do konca 18. stoletja, v obdobju reform Jožefa II pa je cerkev propadla. V Loški dolini je sicer enako usodo doživelo še 12 cerkva, vendar so jih domačini uspeli oživiti.

V tej cerkvi so se zbirali tudi luteranci, o čemer je pisal lokalni pisatelj Matevž Hace. V tistem času so luteranci veljali za krivoverce in so jih povsod preganjali. Ko je cerkev propadla, so material in ostanke pobrali prebivalci za gradnjo drugih objektov. Je bil pa vrh Ulake v preteklosti dolgo časa naseljen, saj so tam živeli Kelti in Iliri. Več o ruševinah cerkve in luterancih nam je povedal poznavalec dediščine in zgodovine Loške doline, Marko Gorše.