Andragoški program Muzej za zelence, ki ga je pripravil pedagoško-andragoški oddelek Notranjskega muzeja Postojna,  je eden od petih finalistov, ki se potegujejo za  nagrado Art Explora Award v vrednosti 50.000 evrov. Če bo uspel in dobil sredstva, bo s programom lahko nadaljeval in ga razširil še na druge ciljne skupine. 

Posebnost programa Muzej za zelence je ta, da so bili k muzejskemu delu – pripravi in postavitvi razstave – povabljeni amaterji, torej »nekustosi«, ljudje, ki se z razstavami nimajo praktičnih izkušenj. Z omenjenim programom se poteguje tudi za nagrado občinstva, ta pa je vredna 10 tisočakov.  

Če bo o nagradi Art Explora Award odločala stroka, pa ima pri nagradi občinstva glavno besedo zainteresirana javnost. Torej vsakdo. Notranjski muzej Postojna lahko podpremo z glasovanjem na spletni strani Art Explora Award  ali na spletni strani muzeja, saj je objavil povezavo. Prisluhni. 

Avtorice razstave s kustosinjo Ano Čič. Foto: arhiv Notranjskega muzeja Postojna 

Kjer je volja, tam je pot, lahko rečemo po koncu sestanka ravnateljev in ravnateljic ilirskobistriških osnovnih šol in vrtca s predstavniki občinske uprave. Aktiv ravnateljev je povedal, da si za otroke tudi na Ilirskobistriškem želi kakovostnih gledaliških predstav. Prva bo na vrsti že v prvem tednu novembra!

Poleg občine se je namreč takoj odzval tudi vodja domače izpostave JSKD za kulturne dejavnosti Igor Štemberger, kot prostovoljki pa sta k sodelovanju k oblikovanju progama  in organizaciji pristopili tudi ravnateljici Vrtca Jožefe Maslo Ingrid Fatur in Osnovne šole Jelšane Anja Valenčić Štembergar, ki je povedala, da je ideja za izvedbo prišla iz želje po dvigu kulturne ozaveščenosti otrok in po ustvarjanju nepozabnih kulturnih doživetij, ki bi jih otroci doživeli skupaj s stari. Verjamejo tudi, da je gledališče pomemben del celovite izobrazbe in celostnega razvoja mladih. Poslušaj. 

Prva predstava v Domu na Vidmu bo Balon Velikon. Že 6. novembra, ob 17. uri, bo lutkam Mitje Ritmaniča  življenje vdahnil avtor režiser in animator Andrej Rozman Roza. 

Kot smo poročali, je občinski svet v Ilirski Bistrici na redni seji, 23. oktobra, z 18 glasovi za in nobenim proti sprejel sklep, da »odločno in nepreklicno nasprotuje pobudi za umestitev polja vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica«. Sklenil je tudi, da nepreklicno nasprotuje vsem podobnim projektom kjerkoli na območju občine Ilirska Bistrica.

Investitor, AAE Gamit, pa v sporočilu za javnost trdi, da je, čeprav je  18 svetnikov podprlo predlog, po seji dobilo informacije ogorčenih ljudi, da so se ob tem čutili zavedene,” saj so gradivo prejeli nekaj minut pred začetkom seje in ga niso imeli časa pregledati in se nanj ustrezno odzvati”.

Ne le občinski svet, proti državnemu prostorskemu načrtu je bila tudi velika večina udeležencev javne predstavitve projekta, ki je bila 17. oktobra v Domu na Vidmu. Investitor pa pravi, da so po predstavitvi do njega pristopili tudi »številni domačini, ki so bili presenečeni nad dogajanjem in zavajajočimi izjavami nasprotnikov vetrnih elektrarn”. Zaradi agresivnih nasprotnik pa naj bi se ne želeli izpostavljati, piše podjetje AAE Gamit. 

Navajajo tudi, da je Občina Ilirska Bistrica v letu 2018 izdala Sklep o začetku priprave Občinske podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za vetrne elektrarne Knežak. Dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo pa se je končalo z izvolitvijo novega župana, saj je občina do njegovega prihoda podpirala njihove projekte. Zapisalo so, da župan dr. Gregor Kovačič vse od januarja lani zavrača srečanje z njimi. 

V podjetju med drugim trdijo, da ne drži, da ne komunicirajo z lokalnimi skupnosti, kjer načrtujejo vetrne elektrarne, kar so podkrepili z zapisom, da so minuli konec  tedna skupino prebivalcev občin Sežana in Divača peljali na ogled dobrih praks v Avstrijo.

AAE Gamit ob tem opozarja, da je faza preučitve možnosti realizacije vetrnic nad Ilirsko Bistrico šele pred njimi. Ilirsko Bistrico so izbrali, ker tam zadostijo predpisani razdalji do obstoječih stavb in prebivalcev, zaradi hitrosti vetra in dostopnih poti. Menijo, da gre za področje, ki ima velik potencial ne samo na področju razvoja vetrnih elektrarn, ampak tudi za “razvoj gospodarstva, ki ga prebivalci tega dela Slovenije potrebujejo in si ga želijo”.

Pavlovčeva galerija od začetka leta deluje z novim konceptom, razstavni program oblikuje umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Zamislila si je heterogen program, a vendar z rdečo nitjo, ki povezuje vse razstave v tem letu. V galeriji v ilirskobistriškem Domu na Vidmu trenutno razstavlja akademska slikarka Meta Šolar.
Tako kuratorka kot avtorji razstav so zadovoljni in dobrodošli v lokalnem okolju. Vse je presenetil pozitiven odziv krajanov. Dobro so obiskana tudi vodenja po razstavah, ki so se po mnenju Anamarije Stibilj Šajn izkazala kot primeren način, da se vzpostavi bolj intimen odnos do razstavljenih del. 16. novembra pa bo na sporedu še naslednja likovna delavnica, ki spremlja vsako razstavo.

V Slovenskem etnografskem muzeju so pripravili novo razstavo, ki osvetljuje delo slikarja Maksima Gasparija. Na ogled je preko 120 slik iz javnih in zasebnih zbirk, risbe, razglednice ter predmeti z motiviko šeg in navad, pripadnostnih kostumov, dedka Mraza, čebelarstva ter drugih motivov, ki jih je črpal iz etnografske dediščine.
Avtorica razstave dr. Bojane Rogelj Škafar pravi, da je želela prikazati, kako je sestavine načina življenja vključeval v svojo slikarsko motiviko. Slikar iz Selščka nad Cerknico je vzpostavil značilno identitetno likovno govorico, ki so jo ljudje sprejeli. V slovenskih domovih so bili različni Gasparijevi izdelki za vsakdanjo rabo. Razstava je na ogled vse do 31. oktobra 2025.

Foto: Blaž Verbič