V okviru Kulturnega društva Rak Rakek od leta 2017 deluje tudi Sekcija za mozaik, ki na veselje občanov s svojo ustvarjalnostjo posega tudi v javni prostor. Zadnji mozaik, ki ne le razveseli, pač pa tudi nasmeje mimoidoče, je v sodelovanju z Marjanom Mančkom nastal v Begunjah. Seveda so na njem upodobljeni znameniti Hribci.

Ilustrator iz sosednjega Selščka je za mozaično steno izdelal prav posebno ilustracijo. Na njej so Dajnomir,  Miliboža in Milimir na sledi medvedu, saj je v bližini tudi sprehajalna pot  Po medvedovih stopinjah. Steno je izdelovalo 16 mozailčark in en mozaičar, nam je povedala mentorica Eva Ule. Kot se spominja, se je sekcija prvega javnega mozaika lotila kot izziv izdelati nekaj večjega. Seveda so člani vešči tudi izdelave manjših mozaikov. Domenili so se, da se teh lotijo čez zimo, nato pa jih razstavijo v cerkniški knjižnici in njenih enotah; en večji skupni mozaik na leto pa pride na vrsto, ko se poletje preveša v jesen. Poslušaj. 

Foto: arhiv Eve Ule, KD Rak Rakek 

Košarkarski klub Cerknica za predšolske otroke in – če želijo tudi njihove starše, že nekaj let pripravlja Žogarijo. Vodena in starosti otrok prilagojena vadba razvija  njihove osnovne motorične spretnosti in sposobnosti.

V Cerknici dobro utečena oblika organizirana rekreacije poteka enkrat na teden. Poslušaj. 

Cesta med Ravbarkomando in Planino s svojimi ostrimi ovinki že vrsto let privlači motoriste, ki na nekaterih odsekih lahkomiselno preizkušajo svoje vozniške sposobnosti. Neznosen hrup moti prebivalce, dirkanje pa ogroža vse udeležence v prometu. Na tej cesti se je zgodilo že več težjih prometnih nesreč, tudi s smrtnimi posledicami.

Na Policijski postaji Postojna in Občini upajo, da bodo v sodelovanju z Direkcijo za ceste in Agencijo za varnost prometa izzivanju le naredili konec. Ukrepi za nadzor in umirjanje prometa bodo usmerjeni na najbolj problematičen, 1750 metrov dolg odsek t.i. Kačjih rid. Cestne kamere in merilci hitrosti pa naj bi na prehitre motoriste prežali že pred naslednjo sezono. Poslušaj. 

Dr. Robert Brus je vodilni slovenski dendrolog, mednarodno priznan strokovnjak in redni profesor na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete v Ljubljani. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih publikacij na temo drevesnih in grmovnih vrst, med katerimi zavzema osrednje mesto monografija Drevesne vrste na Slovenskem. Zanimata ga predvsem genetska in morfološka variabilnost lesnatih rastlin, posveča se tudi urbanemu gozdarstvu. Že od gimnazijskih let ga privlačijo sredozemski gozdovi, njegovo strokovno pozornost pa so pritegnile tudi obrobne domače drevesne vrste.

Prihaja iz Ravnika pri Logatcu, vasice nad Hotedršico, kjer si je z družino postavil  hišo s pogledom na širne notranjske gozdove. Čeprav že nekaj časa živijo v središču Ljubljane, na prvotnem domu preživijo vse konce tedna in vse poletje. Sam sicer pravi, da si je študij izbral po naključju, vendar pa je gozdarstvo skozi leta  preraslo v strokovno strast, ki mu ne da miru niti med povsem običajnim sprehodom po gozdu. Prisluhni pogovoru. 

Metka Črnugelj je 18-letna Postojnčanka, ki že od malih nog igra flavto. Domačini jo poznajo tudi po igranju v Postojnski godbi 1808. Izhaja iz znane glasbene družine. Starši igrajo kitaro, Metko pa je pri sedmih letih začela zanimati flavta. Male deklice ni pritegnil le njen zvok, ampak tudi lesk.

Mojstrstvo zahteva veliko vaje, a Metka ve, da se bo obrestovala vsaka ura, ki jo posveti igranju flavte. Ob vseh glasbenih in šolskih obveznostih ji ostane malo prostega časa, tega pa najraje preživi v družbi s prijatelji in to v živo, ne preko socialnih omrežij. Teh  skoraj ne obiskuje.