Ribiči so v ribniku Rešeto na zahodnem delu Cerkniškega jezera danes zjutraj opazili vrtinec na gladini in posumili na vdrtje enega od požiralnikov. “Stvar je zelo kritična, saj je vodostaj v ribniku, kjer je med 40 in 50 tonami rib, že čez noč upadel za več kot 30 centimetrov”, je povedal Dejvid Tratnik iz ribiške družine Cerknica.

Odziv občinskih služb in občinskega štaba Civilne zaščite je bil izjemno hiter, takoj so pripravili načrt sanacije in zasutje požiralnika z glinenim materialom lokalnega izvora. Akcija naj bi stekla že ponoči ali jutri zjutraj.

fotografija: arhiv Ribiške družine Cerknica

Pripomočki iz lesa vedno pridejo prav, še zlasti na podeželju, zato je spretnost izdelovanja lesenih predmetov koristna veščina. Na Blokah lesene gradove, ptičje hiške, ure, kose pohištva, stopnišča in celo lesene modne dodatke izdeluje Tomaž Primožič, sicer po izobrazbi geograf, ki se s to dejavnostjo ljubiteljsko ukvarja že 11 let. Navdušil ga je stari tast, ki je bil tudi njegov mentor.

Tomaž izvira iz osrednjeslovenske regije, živi in ustvarja pa na Blokah s svojo ženo Heleno, s katero sta si ustvarila družino. Kot pravi Tomaž, je les na Blokah kompaktnejši, raste počasneje, letnice pa so gostejše. Večinoma se poslužuje smrekovega lesa, pa tudi listavcev. Včasih sodeluje tudi z lokalnimi vaškimi žagami, najbolj pa ga z idejami motivirajo žena in otroci. Za lokalno šolo in vrtec je izdelal številne ptičje hišice, hranilnice, multifunkcijski leseni grad in druge didaktične lesene pripomočke. Več v prispevku.

V času poletnih dopustov na Ljudski univerzi Postojna ne mirujejo, trenutno gostujejo po krajevnih skupnostih v Občini Postojna. V Hraščah, Šmihelu pod Nanosom in Landolu izvajajo kmetijsko in sadjarsko obarvane delavnice. Vodi jih agronom Marko Cvetko in so brezplačne.

Delavnici o osnovah semenarstva sta potekali julija, avgusta pa bosta na vrsti delavnici o koristnih plateh plevelov in etnobotanična sprehoda, septembra pa se bodo krajani učili o poletnem cepljenju sadnega drevja.  Ljudska univerza Postojna pa ta čas pili še zadnje podrobnosti  jesenskih delavnic, tečajev in izobraževanj – od osnovne šole za odrasle do začetnih tečajev angleščine in računalništva. Poslušaj. 

Dr. vet. medicine z Blok, izjemen poznavalec Blok in Bločanov ter domačih šeg in navad, Janez Usenik, je kljub letom poln življenjske energije. V življenju se je moral preizkusiti v marsičem, bil je tudi gostilničar, furman, kmet, s solovcem pa je ustanovil Lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke, v katerem še vedno prepeva. Je tudi prejemnik zlatega znaka za lovske zasluge, pravi pa tudi, pa se ne spominja vseh nagrad. Njegova mama je imela trgovino in znamenito gostilno, ki so jo redno obiskovali furmani in drugi popotniki v vojnem času. V svojem času je bil tudi Janez aktiven gostilničar in kmetovalec.

Izvira iz številne družine, ki so jo zaznamovale mnoge težke življenjske preizkušnje, z bistroumnostjo in vedrim odnosom do življenja pa je rešil marsikatero težavo. Združuje znanje in umetnost, pravi pa tudi, da se je v današnjem času precej spremenil odnos do živali. Prej so prednjačile rejne živali, saj so omogočale preživetje in predstavljale vir dohodka, dandanes pa so v ospredju male živali, saj štejejo kot družinski člani. Janez pravi, da je to razvoj in da ima svoje prednosti. Poslušaj …

Fotografije: Vesna K., Bloski korak, bloke.si

Izšel je slovenski prevod najpomembnejšega botaničnega dela Baltazarja Hacqueta z naslovom Kranjske alpske rastline. Prvi raziskovalec slovenskih Alp, kirurg,  prirodoslovec, botanik, mineralog, geolog, krasoslovec in univerzitetni profesor je delo Plantae alpinae Carniolicae v latinščini izdal leta 1782 na Dunaju. Gre za do sedaj še neprevedeno temeljno znanstveno delo o naših krajih, v katerem je avtor opisal 11 rastlin in  glivo, ki rastejo v kranjskih Alpah in v Istri in ki so bile po njegovem mnenju nove, še neopisane .

To je že četrti prevod domoznanskega dela, neprecenljivega za slovensko zgodovino, ki sta ga v zadnjih letih v sozaložništvu izdala Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in založba Maks Viktor, sta sporočila založnika. Prvi je bil prevod Temeljitega poročila o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru Franca Antona von Steinberga, drugo Hidrografska in fizikalna pisma s Kranjske Tobiasa Gruberja, tretja Oriktografija Kranjske Baltazarja Hacqueta, trenutno pa prevajajo Opis na najvišji ukaz Njegovega rimskocesar. in kralj. veličanstva Franca I. raziskanih redkosti narave, ki se nahajajo v vojvodini Kranjski Josepha Antona Nagla.  Delo je iz latinščine prevedel Matej Petrič, Nada Praprotnik je napisala spremno študijo, izid sta uredila Marija Hribar in Tomaž Čeč.

Baltazar Hacquet je opisane rastline in glivo imenoval po krajih, po nahajališčih in jih tudi narisal. Nekateri herbarijski primerki so še vedno v zbirki, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Pri  štirih semenkah (npr. triglavskemu svišču in triglavskemu dimku) mu prvenstvo odkritja in opisa pripada, ostale pa so bile opisane že prej. Hacquet je za Scopolijem glavni raziskovalec našega rastlinstva in naših krajev sploh in je prvi v svetovnem merilu, ki je opazil vpliv različne geološke podlage na razširjenost rastlin.

V pričujočem delu je opisal tudi štiri “triglavske cvetke”, kakor jih je imenoval botanik Tone Wraber: triglavski svišč, triglavski otavčič, triglavsko neboglasnico in triglavski petoprstnik. Knjiga pa morda najbolj slovi po tem, da je v njej Hacquet popisal skrivnostno in mitsko rožo Scabiosa trenta, ki jo je toliko časa po gorah zaman iskal Julius Kugy. Hacquetova risba na porumenelem papirju je v Julijske Alpe pripeljala mladega Juliusa Kugyja, ki je skrivnostno cvetlico dolgo iskal. Ni je našel. Uganko je razrešil avstrijski botanik Kerner, ki si je ogledal Hacquetov primerek Scabiosa trenta v tedanjem Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani. Ugotovil je, da Hacquet ni našel nove vrste, ampak je poimenoval že znano vrsto bledo obloglavko (Cephalaria leucantha), ki raste na Krasu in na skalovju v submediteranskem območju. Scabiosa trenta, ki jo je Hacquet nabral v gorah nad Trento, je bila le relikt iz toplejših medledenih dob, ko je termofilno rastlinstvo prodrlo v Alpe. Prav mogoče je, da je Hacquet našel zadnje primerke te vrste, njegovi nasledniki pa ne več, ker je rastlina na pobočjih Triglava že izumrla, sta zapisala urednika.

Slavni botanik, geolog in pionir alpinizma je neločljivo povezan s Triglavom. Malo je manjkalo, da bi kot prvi osvojil Triglav leta 1777. Naslednje leto je to uspelo štirim srčnim možem, sam pa je nato vrh osvojil 8. avgusta 1779 in nato še 23. julija 1782. Še vedno velja njegova upodobitev Triglava v delu  Oriktografija Kranjske za prvo upodobitev nasploh, njegov vzpon na Triglav za prvi dokumentirani vzpon, Hacquet je bil tudi prvi, ki je izmeril višino Triglava