Novice

  • “MEDVEDKA SE JE POČUTILA OGROŽENO”

    Ponedeljkovo srečanje z medvedko se je, kot smo poročali,  za domačina iz Zagorja končalo v bolnišnici. Kljub  številnim poškodbam obraza njegovo življenje na srečo ni ogroženo, še vedno pa je v zdravniški oskrbi ljubljanskega Kliničnega centra. V slovenskih gozdovih sicer živi okoli 1000 medvedov, zato srečanja z njimi niso nobena redkost, takšni nenadni napadi pa vseeno niso običajni, pravi strokovni sodelavec na  postojnski OE Zavoda za gozdove Slovenije Peter Krma.

    Intervencijska skupina za ukrepanje v primeru konfliktov z velikimi zvermi je zaradi neurejenosti na področju delovno – pravnih zadev v juliju odstopila, zato je za ukrepanje v primeri napada v Zagorju pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, je še pojasnil Peter Krma.

    Na ministrstvu pa zagotavljajo, da odstop intervencijske skupine ne vpliva na reševanje primerov, ko je treba hitro ukrepati v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja zaradi velikih zveri. Kaj se bo zgodilo z medvedko iz Zagorja, v tem trenutku še ne morejo odgovoriti, pojasnjujejo pa, da primer proučujejo strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije. »Po prvih informacijah je šlo za primer, ko je človek presenetil medveda, ki razen v smeri prihoda človeka ni imel drugega izhoda, zato je prišlo do srečanja, v katerem je bil človek poškodovan,« odgovarjajo. Če se bodo na zavodu odločili za  izredni odstrel medveda, potem ARSO lahko o tem izda  ustno odločbo.

    Podrobneje v prispevku.

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • PIVŠKI INKUBATOR BO NARAVNAN PROIZVODNO

    V Industrijsko obrtni coni Neverke bodo popoldne položili temeljni kamen za podjetniški inkubator, ki bo čez dobro leto pod okriljem Mrežnega inkubatorja Perspektiva že sprejel podjetnike na začetku poslovne poti. Kot pravi pivški župan Robert Smrdelj, pa jim bo po določenem času na voljo tudi prostor za gradnjo lastnih kapacitet.

    Vzporedno z inkubatorjem pa se, razlaga pivški župan Robert Smrdelj,  gradi poslovna infrastruktura za širitev same cone.

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • ALEKSEJ NIKOLIČ O OLIMPIJSKIH IGRAH

    V nedeljo so se iz Olimpijskih iger v Tokiu v Slovenijo vrnili naši košarkaši. Med tekmovalci na Olimpijskih igrah je bil tudi Postojnčan Aleksej Nikolič, ki je s košarko odraščal. Poleg njegovega očeta Davida Nikoliča, ki je bil tudi trener slovenske košarkarske reprezentance, košarko igra tudi njegov brat Mitja. Sam si nikoli ni mislil, da bo kdaj imel priložnost zaigrati na Olimpijskih igrah, zdaj pa se mu je s slovensko reprezentanco ta želja uresničila.

    Skupaj so dosegli četrto mesto na svetu, Aleksej Nikolič pa pravi, da imajo kar se tiče končnega rezultata sami malo grenak priokus. Slovenci smo z njihovim rezultatom več kot zadovoljni. Kako smo navdušeni nad njihovimi uspehi kaže tudi število ljudi, ki so jih pričakali na brniškem letališču. Navijanje Slovenije so košarkarji čutili tudi v Tokiu. Aleksej Nikolič bo svojo košarkarsko kariero v novi sezoni nadaljeval v španski ligo ACB, pri ekipi San Pablo Burgos, še prej pa sledi malo počitka po napornem poletju. Več lahko slišiš v pogovoru.

    Avtor:Maša Zidar
    • Nikolič-2
  • GARZAROLLI, ARHITEKT IN URBANIST MEDITERANA

    V Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu Sežana bodo danes ob 20. uri odprli razstavo arhitekta in urbanista Matjaža Garzarollija. Pripravila jo je Ustanova Maksa Fabianija kot zahvalo Garzarolliju za delo v njej, so sporočili iz Kosovelovega doma v Sežani.

    Garzarolli je bil poleg graditelja mesta predvsem prodoren mislec in izjemen analitik prostora in časa, v katerem arhitektura nastaja in biva. Kot soustanovitelj in soavtor skupine Kras je v 80. letih minulega stoletja zgradil ali na novo definiral mesto Sežana. Poslušaj.

    fotografija: Kosovelov dom Sežana

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • PADEŽ/SUHORCA NA MIZI VLADE

    Med gradivi, ki so pripravljena za obravnavo na seji vlade, je predlog sklepa o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo. Predlagana rešitev predvideva izvedbo akumulacije Padež/Suhorca. Sklep vladi v sprejem predlaga ministrstvo za okolje in prostor.

    Načrtovane prostorske ureditve se nahajajo na območju občin Divača, Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka ter obsegajo pregrado in akumulacijo na vodotoku Suhorca, črpališče z dodatnim jezom in vodnim zajetjem na vodotoku Padež, čistilno napravo za osnovno čiščenje vode iz akumulacije Suhorca ter povezovalni transportni vodovod od Padeža do Rodika s pripadajočimi objekti, s katerim se navezuje na obstoječi sistem oskrbe s pitno vodo, pojasnjujejo na ministrstvu.

    Izvedba rešitve akumulacije Suhorca z dodatnim zajetjem potoka Padež je ocenjena na 134 milijonov evrov. Za financiranje je predvideno koriščenje proračunskih virov, Kohezijskega sklada in sredstev sklada za vode. Projekt naj bi bil končan do konca leta 2027, sprejem uredbe o državnem prostorskem načrtu pa je predviden v letu 2022.

    V postopku izvedbe državnega prostorskega načrtovanja bo sicer treba izvesti postopek celovite presoje vpliva na okolje, vključno s presojo sprejemljivosti na varovana območja narave.

    Proti rešitvi zagotavljanja pitne vode za slovensko Istro z zajezitvijo Suhorce so se sicer v preteklosti izrekli mnogi deležniki. Konec marca so sežanski občinski svetniki poudarili, da akumulacija Padež/Suhorca ni primerna rešitev celostnega sistema za zagotavljanje pitne vode za območje Istre, Krasa, Brkinov ter notranjsko-kraške regije. Nad predlagano rešitvijo so zaskrbljeni tudi v  Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

    Državni svet je julija s sklepom vladi predlagal, naj se ponovno opredeli do projekta oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa. Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor pa aprila ni podprl sklepa, po katerem bi ministrstvo za okolje in prostor znova preverilo vse možnosti za vzpostavitev vodnih virov.

    vir: STA

    fotografija: Slovensko društvo za zaščito voda