Slovensko nagrado Natura 2000 je v kategoriji ljubiteljska znanost za Naturo 2000 prejel Inštitut Revivo za prijavo Popis ovir na reki Reki. Več kot 20 udeležencev si je ob podelitvi v sredo zvečer v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici ogledalo tudi kratek film ter predstavitev projekta. Zbrane je pozdravil župan dr. Gregor Kovačič.

Reka Reka je ena znamenitejših slovenskih rek, saj je izoblikovala svetovno znane Škocjanske jame. V preteklosti je gnala mline in žage in zato so na njej vzpostavili ovire, ki pa danes ne služijo več svojemu namenu. Inštitut Revivo, zavod za ihtiološke in ekološke raziskave, je organiziral akcijo ljubiteljske znanosti na reki Reki. Želel je dobiti podatke o ovirah, s tem pa je prispeval tudi  k večjemu poznavanju tega področja. Projekt je potekal na območju Nature 2000 Reka. S skupno 100 udeleženci so izvedli 13 dogodkov ter uspeli popisati 669 preprek na vodotokih, kar predstavlja 35  % porečja reke Reke.

Člani strokovne žirije so v ocenah prijave Popis ovir na reki Reki med drugim izpostavili, da so organizatorji projekta z vključevanjem prostovoljcev organizirali prvi tovrstni popis rečnih ovir v Sloveniji ter dosegli zastavljene cilje. Posebej so izpostavili širok začetni pristop v živo z dogodki v lokalnem okolju. Izkušnje o organiziranju akcije ljubiteljske znanosti so v prijavi celovito in dobro povzete. Aktivnosti pa so z lokalnimi in vsebinskimi priladogitvami prenosljive tudi na druga področja dela.  

Damjan Habe, Eva Horvat in Maja Cipot 

Akademska kiparka Milena Braniselj v domači Cerknici pomembno oblikuje javni prostor. Je avtorica več kipov in spominskih obeležij. V zadnjih letih je njeno likovno snovanje usmerjeno v Tabor, središče Cerknice. Pred njegovo rojstno hišo stoji njen doprsni kip glasbenika Frana Gerbiča, pred knjižnico pa je naredila poprsja Jožeta Udoviča in Franca Antona Steinberga.

Znanstveniku in pesniku se pridružuje psihiater. Jutri ob 13. uri bodo pred knjižnico odkrili kip še enega znamenitega Cerkničana, dr. Alfreda Šerka  Umetnica mora tenkočutno najprej samo odkriti  svoje upodobljence. Alfreda Šerka je videla kot zagonetno osebnost. Veseli jo, da z občino, ki je naklonjena umetnosti in z direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar skupaj odkrivajo tiste prednike, ki so v Cerknici pustili veliko sled. Poslušaj. 

Milena Braniselj med modeliranjem Jožeta Udoviča, prvega velikega Notranjca, ki je dobil mesto na Taboru. 

Foto: Ljubo Vukelič 

V soboto, 16. novembra 2024, se je v Športni dvorani Cerknica odvila košarkarska tekma med ekipama Globus in Košarkarskim kluba Cerknica. Domači igralci so v prvem polčasu pokazali lepo in kolektivno igro, kar jim je prineslo tudi večje vodstvo.

V drugem polčasu pa sta se spet pokazali mladost in neizkušenost fantov, saj so igralci v ključnih trenutkih naredili preveč napak, tako v napadu kot v obrambi in s tem izgubili samozavest, potrebno za zmago. Cerkniške košarkarje decembra čakata dve tekmi, 7. decembra v Športno dvorano Cerknica prihaja ekipa Stražišče Kranj, pred koncem leta pa še gostovanje v Radovljici. Poslušaj. 

Maja Cubr je univerzitetna diplomirana kulturologinja in socialna antropologinja ter certificirana transakcijska analitičarka s certifikatom ITA-a (International Transactional Analysis Academy). V okviru Društva Projekt Človek na področju duševnega zdravja in adiktologije dela že 15 let.
V Mestni knjižnici Postojna ta četrtek pripravlja predavanje o splošnih adiktoloških spoznanjih. Na njem bo opredelila koncept zasvojenosti, različne oblike, nato pa predstavila t. i. “ubijalce samostojnosti”, torej vpliv kontekstov družine na sam razvoj zasvojenosti.

Prvi začetki javnega knjižničarstva na ilirskobistriškem so bili v letu 1864, ko je bila ustanovljena Narodna čitalnica s skromno knjižnico. Njen ustanovitelj je bil Matija Ličan. Leta 1964 pa je občinska skupščina ustanovila matično knjižnico, ki je pokrivala s svojim delovanjem celotno ilirskobistriško občino. Sredi leta 1985 si je nadela ime lokalne pesnice Makse Samsa, ki bo v ospredju tudi na jutrišnji prireditvi.
Na prireditvi bodo predstavili še projekt Primorci beremo, ki je ponudil z rekordnimi številkami. V desetih primorskih knjižnicah je 1120 sodelujočih bralcev letos prebralo kar 8338 knjig, 500 več kot prejšnje leto. Tradicionalno dobra udeležba v projektu je na ilirskobistriškem, kjer so se bralni akciji pridružili v prvih letih. Najbolj priljubljeni knjižni naslovi sodobnih slovenskih avtorjev so tudi po zaključku akcije med pogosteje izposojenimi.