Avtohtono vrsto potočnega raka primorskega koščaka oz. koščenca je iz porečja reke Reke v drugi polovici 20. stoletja skoraj iztrebila bolezen račja kuga. Ohranil se je le še v zelo izoliranih in manjših pritokih. Da bi koščenca v Reki in pritokih ohranili, so v Parku Škocjanske jame v okviru projekta Engreen začeli s popisovanjem rakov in preverjanjem prisotnosti račje kuge.

Vse, ki bi našli poginulega potočnega raka v naravi, prosijo, naj jih o najdbi obvestijo po elektronski pošti renata.rozman@psj.gov.si ali po telefonu 05-7082126. Kadavre rakov bodo predali Veterinarski fakulteti, ki bo opravila analize, s katerimi bodo ugotavljali prisotnost račje kuge. Ob tem Rozmanova poudarja, da vsak najden mrtvi rak še ni nujno poginil zaradi okužbe z račjo kugo.Poleg tega izvajajo tudi popise vrst. Poleg popisa koščenca, ki ga izvajajo v Parku, Univerza na Primorskem popisuje še dvoživke v kalih in metulje na kraških travnikih. Projekt, ki se bo zaključil konec marca prihodnje leto, je težak slabih 800.000 evrov.

Katja Kirn Vodopivec, Primorske novice

 Foto: Ribiška družina Ilirska Bistrica 

Knjiga Speča lepotica je tik pred izidom. Reneja Klanšek v njej opisuje kraje in ljudi na Pivškem nekoč in danes. Da gre za obsežno in poglobljeno delo, govori že dejstvo, da bo imela okoli 500 strani, v njej bo 712 enot slikovnega gradiva, poglobljeno raziskovanje pa bo omogočal tudi obsežen seznam virov in literature. Avtorica je delo razdelila na štiri poglavja, posebno poglavje, kar prvo, si je prislužila cerkev sv. Janeza Krstnika na Stari Sušici, ki je knjigi dala tudi ime.

Poglavje ne prinaša le podatkov o cerkvi, pač pa tudi pripovedovanja o kresovanju, koledovanju, nastanku zvonov …  Avtorica v drugem delu knjige z naslovom Vas skozi čas opisuje Staro Sušico,  v tretjem poglavju najdemo veliko splošne zgodovine, ki preide v lokalno, v zadnjem delu knjige nas Reneja Klanšek seznani z vsemi vasmi v občini Pivka. Poslušaj. 

Foto: arhiv Reneje Klanšek 

Občina Cerknica je že lani podprla začetni proces digitalizacije arhiva ljudskih pesmi Notranjske, ki ga izvaja Glasbenonarodopisni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani v sodelovanju z zbirateljico, domačinko Ljobo Jenče, samozaposleno v kulturi na področju glasbe in ohranjanja nesnovne kulturne dediščine. Prepis hrani domoznanski oddelek Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica. Župani občin Cerknica, Bloke in Loška dolina bodo z Ljobo Jenče, s predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta pri ZRC SAZU v Ljubljani dr. Mojco Kovačič in z direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar danes v cerkvi v Zelšah podpisali namero za digitalizacijo arhiva 72 kaset ljudskih pesmi Notranjske.

Ljoba Jenče je zbiranje na terenu začela v letih 1987/1988. Vseh informatorjev se dobro spominja. “V vsaki pesmi, ki jo pojem, slišim tistega, ki mi jo je predal. To je neizbrisljiv spomin, ki je predragocen,” razlaga zbirateljica in interpretka ljudske pesmi. Želi si, da Kravanjeva hiša v Cerknici čim prej zaživi kot muzej, v katerem bi bila obiskovalcem na voljo fonoteka, in da gradivo doživi objavo na sodobnih nosilcih zvoka, lahko tudi na spletu. Ljudska pesem so nezamenljivi, edinstveni glasovi ljudi in Notranjska bo tako imela lep dokument za sedanji in prihodnji čas, poudarja Ljoba Jenče in dodaja: “Brez teh glasov je, kot da nas ni bilo.” Poslušaj. 

V začetku septembra je v slovaški državni kobilarni Topolčianky potekala mednarodna razstava konj. Kobilarna je obeležila častitljivo stoto obletnico ustanovitve in na razstavi je nastopilo veliko število konj iz različnih držav. Klemen Turk iz Loške doline, strokovni vodja pri Združenju rejcev lipicanca Slovenije, je povedal, da so nastopili tudi številni slovenski lipicanci iz zasebne reje, ki so pobrali nagrade v praktično vseh kategorijah.

Dogodek je organizirala Mednarodna lipicanska zveza, ki je pravzaprav združenje vseh rejskih organizacij in kobilarn na svetu. Prireditev na Slovaškem je umestila slovenskega lipicanca na najvišji nivo na svetovni ravni, hkrati pa je tudi potrditev strokovnega dela združenja strokovnjakov in rejcev. Klemen je povedal, da je ena od kobil, ki je bila zmagovalka v svoji kategoriji, iz Sodražice. Lipicanec je sicer tudi eden od slovenskih simbolov, upodobljen na slovenskem evro kovancu za 20 centov. Več v prispevku.

Konjeniška zveza Slovenije že tretje leto zapored organizira dneve odprtih vrat, poimenovala jih je Na konju v novo šolsko leto.  Dnevom odprtih vrat se pridružuje tudi Konjeniški klub Postojna, ki je imel med poletnimi meseci veliko dela.

Poletje v klubu predstavlja najlepše obdobje v letu. Takrat lahko člani jahajo na prostem, gostijo obiskovalce in organizirajo razne dogodke. V tem času so tudi obnovili svoje prostore. Klub bo na letošnjem dnevu odprtih vrat predstavil projekt Biti na konju. Gre za projekt, ki ga izvaja šest partnerjev z območja LAS med Snežnikom in Nanosom, vodilni partner pa je RRA Zeleni kras. Glavni, dolgoročni cilj je oblikovanje novega produkta »Biti na konju«. Ta želi približati konje in jahanje vsem zainteresiranim posameznikom ali skupinam, ne glede na njihovo predzadnje ali zmožnosti oziroma sposobnosti. Turistični produkt bo namenjen zlasti otrokom, gibalno oviranim osebam, osebam, ki potrebujejo fizikalno in psiho-socialno rehabilitacijo. Poslušaj. 

Foto: arhiv KK Postojna