Po lanski, kulturno mrtvi sezoni, Kulturni dom Postojna ponovno oživlja. V letošnjem gledališkem abonmaju za odrasle ponujajo šest predstav, prav toliko tudi v otroškem. Vodja Katja Jordan seveda ne ve, ali bodo lahko prihajajočo sezono izpeljali v celoti, a ostaja optimistična in napoveduje tudi že enkraten novembrski glasbeni dogodek.

Vpis v oba abonmaja bo potekal od ponedeljka, 4. oktobra v pisarni Kulturnega doma Postojna ali na elektronskem naslovu kulturni.dom@zavod-znanje.si. Več v posnetku.

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi in na sploh velja, da njeni prebivalci radi zahajamo v gozd ter dobro poznamo gozdne sadeže in druge dobrote, ki jih lahko tam naberemo.

Čeprav gobe rastejo vse leto, vrhunec gobarjenja prinese jesen. Na nekaj zlatih pravil nabiranja gob nas bo spomnil determinator Jože Podboj. Poslušaj. 

Notranjske spominčice so pesniški prvenec Mariborčanke Zlatke Rashid. Zbirko bo v soboto ob 17. uri predstavila v Galeriji Krpan v Cerknici.

Upokojena novinarka časnika Večer pravi, da ima dve domovino, Notranjsko, od koder so izvirali njeni starši, in Štajersko, kjer je družina našla dom. V pesmih je zbrala spomine na staro mamo in vas Hruškarje ter obudila Notranjsko, k i je ni več. Poslušaj. 

Občina Bloke v naselju Velike Bloke ureja večstanovanjski objekt, ki jih ga  je po več letih prizadevanj v last dalo ministrstvo za obrambo. Na Blokah bodo tako prišli do petih novih stanovanj za oddajo. Projekt je sprva predvideval štiri, dodatno, peto stanovanje, pa so dobili v prostorni kleti.

V Velikih Blokah je sicer pet večstanovanjskih objektov, v tem delu kraja trije, že omenjeni in dva v zasebni lasti. V zasebni lasti je tudi večstanovanjskih objekt sredi kraja, propadajoči zraven pa je državna last in občina Bloke si že 15 let prizadeva, da bi tudi tu prišlo do brezplačnega prenosa lastništva. Poslušaj. 

Foto: wikipedia 

V aktivnosti ob Dnevih evropske kulturne dediščine, ki letos potekajo pod geslom Dober tek, se že osmič vključuje tudi Univerza za 3. življenjsko obdobje Ilirska Bistrica. V sklopu projekta Okusi starih jedi na Ilirskobistriškem so raziskovali prehrano nekoč in danes in izdali tudi publikacijo na to temo.

Kot je povedala Marija Gaberšnik, so med drugim ugotovili, da v marsikateri družini še danes radi pripravljajo stare, tradicionalne jedi, kot sta na primer krompir v zevn´ci ali jota, z jedilnikov naše mladine pa so skoraj popolnoma izginili zajtrki, kot sta močnik ali žganci. 

fotografija: Odprta kuhna