Vizualna umetnica Lara Reichmann se v svojih umetniški praksi ukvarja s tematiko življenjskega prostora v različnih družbenih kontekstih. Na tokratni razstavi v pivški HK bo predstavila  dve deli, ki ju povezuje skupni naslov 26° južno.

Kar povezuje deli, predstavljeni na razstavi, so na eni strani načini označevanja, reprezentacije in razumevanja oziroma branja teritorija preko zemljevidov, na drugi pa strategije prilaščanja, trženja in izkoriščanja ozemelj, je ob razstavi zapisala kustosinja Mojca Grmek.

V oddaji Vaših izbranih pet je z nami mladi Postojnčan, ki je košarko začel igrati že zelo mlad, igral pa je že pri ljubljanskih Pingvinih in v Sežani, preden se je priključil košarkarski ekipi v Šentjurju. Bil je kadetski državni prvak in kadetski reprezentant, preizkusil se je v veliko športih, košarka pa je imela v njegovem življenju vedno posebno mesto.

Minuli mesec je odšel v Islandijo, kjer se je pridružil 2. islandski ligi. Na krožniku ima najraje špagete, pravi, da morajo tudi športniki šteti kalorije, sicer pa se veseli izkušnje v tujini. Košarka mu je dala prijatelje, način življenja in v njem okrepila ekipni duh, dober je v metu za 3 točke, izboljšati pa želi obvladovanje žoge. Več v prispevku.

Foto: kosarka.info

Leta 2007 je raziskovalec kamnoseške dediščine Božidar Premrl predlagal, da bi na pokopališču v Slavini uredili lapidarij. Dela, ki potekajo pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, so trenutno v polnem teku.

Stare nagrobne spomenike, za katere ne skrbi nihče več, bodo prestavili v za to namenjen prostor in jih tudi restavrirali, saj so kulturna dediščina in zgovorna priča o zgodovini kraja. Zelo zanimivi so nagrobniki, ki so delo domačih kamnosekov iz družine Moravec, pa tudi največji ohranjeni, ki je delo priznanega  hrvaškega kiparja Ivana Rendića. Vsi, ki so vključeni v obnovo, poudarjajo, da ne posegajo v grobove, ukvarjajo se le z nagrobniki. Poslušaj. 

Jeleni so aktivni v mraku in ponoči, če imamo srečo, pa lahko prav v tem času mogočno žival vidimo in zaslišimo tudi podnevi. Smo namreč v času ruka. Septembra  v gozdu lahko slišimo glasno in rahlo strašljivo rjovenje. Biolog iz Notranjskega regijskega parka Rudi Kraševec razlaga, da je rukanje navadnega jelena paritveni zvok, s katerim samci dvorijo košutam. V tem času so jeleni manj plašni, saj se jim spremeni ravnovesje hormonov.

Jelenjad je na območju gozdov Notranjske in Kočevske danes razmeroma številčna in predstavlja jedro populacije v Sloveniji. Kar  težko verjamemo, da je jelenjad zaradi intenzivnega lova od druge polovice 18. do konca 19. stoletja (skoraj) izginila z našega ozemlja. Lastniki snežniškega in haasberškega gospostva so jo naselili iz tujine. Poslušaj. 

Jelen v ruku v LPN Jelen

Foto: Zavod za gozdove Slovenije 

Bločani praznik svoje lokalne skupnosti praznujejo na Mihaelovo, v spomin na sejem, katerega začetki segajo v 14. stoletje, slovel pa je po vsej Kranjski. Njegova  glavna znamenitost so bili bloški voli.

Po drugi svetovni vojn je sejem zamrl, Bločani pa so ga obudili leta 2007 in v ospredje postavili izdelke in pridelke domačih izdelovalcev ter pridelovalcev. Sejma tako kot lani tudi letos ne bo, a Bločani se bodo vseeno podružili in sicer danes ob 18. uri, ko bo v večnamenski dvorani Bloški smučar na osrednja prireditev ob občinskem prazniku.  Poslušaj. 

Osrednji govornik bo župan Jože Doles.