Prav je, da osvetlimo področje, ki ga imamo vsi nekako pod radarjem, ne pogovarjamo se radi o tem. Govora bo   o zavrženi hrani.

V prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje pa potem živilska industrija, trgovci in na koncu mi potrošniki, skratka od začetka do konca, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. To je grozljiv podatek. 

No, poleg te ogromne količine pa so težava tudi toplogredni plini, ki nastajajo prek te celotne verige in potem še naprej na odlagališčih. Ta zavržena hrana je sporna iz več vidikov, sega mnogo globje kot pa se nam na prvi pogled zdi. 

Odpadna hrana tako ni sporna le z etičnega vidika (vsak osmi prebivalec je namreč lačen), ampak tudi z vidika prekomerne porabe naravnih virov torej zemlja, voda, energija. Škodljivo vpliva na okolje zaradi prekomerne uporabe  pesticidov + herbicidov + fungicidov in nenazadnje, ko zavržemo užitno hrano, s tem izničimo tudi delo, čas in energijo, ki so bili vloženi v predelavo in pripravo, pa tudi nekaj denarja.  .

V pripravi je KUHINJSKI DNEVNIK ODPADNE HRANE, gre za merjenje količin v gospodinjstvih. Sodeluje lahko vsako gospodinjstvo, ne glede na število članov. Kar je potrebno storiiti je, en teden tehtati hrano, ki jo vržete stran. Prijavite se lahko tukaj.

Krkine nagrade so edinstvena zakladnica znanja, ki jo vsako leto obogatijo nove raziskovalne naloge.Te pričajo o predanosti odkrivanju novega, raziskovanju neznanega in ustvarjalni energiji mladih. Sporočajo tudi, da je pot napredka tlakovana z znanjem, delom in vztrajnostjo.

Letos sta Krkino nagrado prejeli mladi a perspektivni raziskovalki Doroteja Vidmar Gajšek in Nika Kontelj iz Šolskega centra Postojna za nalogo z naslovom Onesnaženost reke Pivke in njenih pritokov.

Ljudi želita spodbuditi k razmisleku o njihovem vplivu na okolje in jih opomniti, da živijo na dragocenem in občutljivem območju. Osredotočili sta se na današnje stanje vodotoka, raziskovali različne faktorje onesnaženja, primerjali različne dele toka in opaženo stanje povezovali z dejavniki, ki bi nanje lahko vplivali.

Pričakovali sta, da bodo dejavniki onesnaženja, kot so bližina naselij in industrijskih con, negativno vplivali na čistočo vode. Nekoliko sta raziskali tudi vpliv onesnaženja na rečne in obrečne organizme, ki so značilni za kraški svet.

Ugotovili sta, da je onesnaženost vodotoka občutno večja ob kmetijskih površinah. Zaradi obilnega gnojenja se felikalije živalskega izvora izpirajo v vodotok, še posebej v času obilnega deževja.

Opazen je tudi vpliv čistilne naprave Pivka. Velik problem so številna divja odlagališča in splošno stanje vodotoka. 

Konec lanskega leta je Gozdarska založba Zveze gozdarskih društev Slovenije izdala knjigo mag. Živana Veseliča Zelišča, polgrmi in vzpenjavke v gozdovih Slovenije. Upokojeni inženir gozdarstva iz Postojne v njej obravnava okoli 1500 vrst, ki se pojavljajo v gozdovih. Avtor razlaga, da je že pred leti razmišljal o zapisu, ki bi omogočal lažjo prepoznavo rastlin in učenje.

Te informacije v slovenski strokovni literaturi obstajajo, a so zapisne raztreseno, v obsežnih botaničnih ključih. Nemogoče je, pravi Živan Veselič, da bi se lahko iz takega zapisa učili. Tako je v nekaj mesecih za vse rastline, ki se pojavljajo v gozdovih, naredil prilagojen opis. Ni bil izviren le pri razdelitvi rastlin. Pri vsaki je označil njeno matično kamnino, preskrbljenost tal z dostopnim dušikom, višinski vegetacijski pas in vlažnost rastišča, kjer se posamezna rastlina pojavlja, pri čemer je uporabil čisto nov, izviren znak. Avtor  je povedal, da bi v knjigo formalno moral vključiti čisto vse travniške rastline, saj se v gozdu pojavljajo tudi zaplate travnikov. Za to se ni odločil, izbor vrst je črpal iz velikega števila popisov gozdne vegetacije. Pri pripravi knjige je imel v prvi vrsti v mislih kolege gozdarje, od dijakov do že zaposlenih. Razlaga, da značilnosti rastišča določamo preko rastlin. Da je bilo tako celovito delo potrebno, govori že dejstvo, da so številni strokovnjaki po spodbudi Živanu Veseliču pomagali še  z nasveti in fotografijami. Poslušaj. 

Logaški simfonični orkester Cantabile praznuje prvih deset let let umetniškega delovanja. Sestavljajo ga glasbeniki, profesorji, študentje akademij, konservatorija in drugih glasbenih šol. Orkester je prepoznaven doma in v tujini, z njim so nastopili tako vrhunski umetniki kot mladi perspektivni solisti instrumentalisti. V teh desetih letih delovanja je orkester izvedel preko 120 koncertov doma in na tujem. Gostoval je v Franciji, Italiji, Avstriji, Švici ter omogočil preko 80 solističnih nastopov mladim nadarjenim glasbenikom.

Ob deseti obletnici prireja gala koncert, ki bo v nedeljo, 10. oktobra ob 19h v Športni dvorani Logatec. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z umetniškim vodjo in dirigentom Marjanom Grdadolnikom.

Igralka, manekenka in pevka iz Logatca Lea Mihevc je znanka televizijskih zaslonov. Zaključila je AGRFT in je že vpisala magisterij iz gledališkega petja. V prihajajočih dneh in tednih bo z Domnom Valičem nastopala v predstavi Preblizu, ki govori o sodobnem, milenijskem paru, ki se prebija skozi pasti večletnega razmerja, za igro pa sta se morala naučiti tudi tehnik akro joge.

Lea je več let živela in delala kot manekenka v mestu, ki nikoli ne spi, v New Yorku, toda življenja čez lužo ne pogreša. Rada ima naravo in sprehode, ima tudi štirinožnega prijatelja, s katerim si krajša čas, nedavno tega pa je praznovala tudi rojstni dan. Kaj nam je še zaupala? Več v prispevku.

Prvi dve fotografiji: Urša Premik
Drugi dve fotografiji: Monika Kranjec