Trinajstica se je za Luko Žnidaršič a in Bernarda Dobreta iz Aerokluba Postojna izkazala za srečno številko, saj sta 13. januarja z jadralnim letalom prejadrala 1320 km.

Malo pred sedmo uro sta v aerozapregi poletela motorno letalo citabrija jadralno letalo duo discus. Ta dan je bil zelo ugoden za valovno jadranje in doseganje velikih višin in daljših preletov. Velike razdalje, ki jih piloti izkoriščajo brez pogonskih sil, so med letom zelo različne, v zimskem času pa se večkrat pojavijo dviganja kot posledica zavetrnih valov. S spremljanjem meteoroloških napovedi in trenutne situacije na določen dan so možni tudi zelo dolgi preleti ob jadranski obali, ki jih nekateri imenujejo »Jadranska magistrala gor in dol«. Prav to se je posrečilo postojnskima pilotoma, ki sta sredi januarja preletela 1320 km od Postojne do kraja Livno v Bosni in to kar dvakrat na višinah med 4.000 in 6.000 m, seveda s popolno kisikovo opremo v kontroliranem zračnem prostoru. Nedvomno, prispevek zaključuje Andrej Bratož, gre še en uspeh pilotov in kluba ter potrditev, da so takšni dnevi podlaga za doseganje rekordnih višin in preletov z jadralnimi letali.   

Likovnik in karikaturist Marino Samsa v pritličnih oknih postojnske knjižnice razstavlja novo zbirko karikatur pod naslovom Predzadnja stran, Postojnski prepih 2015 – 2021. V teh letih se jih je namreč nabralo natanko 77 in so prvič predstavljene v svojem izvirniku. 

Marino Samsa iz Šmihela pod Nanosom je tudi odličen ilustrator, akvarelist, krajinar in nasploh nepogrešljiv član postojnskega in ilirskobistriškega likovnega društva. S karikaturami se je v zadnjih dveh desetletjih  že predstavil na nekaj razstavah, na tokratni, ki bo na ogled do sredine februarja, pa želi spoznate tudi mnenje obiskovalcev. 

Postojnsko podjetje Fluidmaster je polovico proizvodnje iz kompleksa nekdanjega Liva preselilo v industrijsko-obrtno cono Neverke, kjer so včeraj slovesno odprli nove proizvodne prostore. Nove prostore so uredili v bivši hali podjetja Kp-Plast, kamor so preselili 15 strojev za brizganje plastičnih delov in 20 odstotkov od skupno 250 zaposlenih.

S selitvijo so začasno rešili prostorsko stisko, končni cilj pa je selitev podjetja na novo lokacijo, ki jo načrtujejo do konca leta 2023, ko se jim izteče najemna pogodba v Postojni. V igri za novo lokacijo so tri obrtne cone: na Prestranku, v Logatcu in v Neverkah, kjer pivška občina že pripravlja sprejem novega podrobnega prostorskega načrta za širitev cone. Več v prispevku. 

Avtor: Katja Kirn Vodopivec, Primorske novice

Župnijska Karitas Postojna bo ta četrtek, 20. ter naslednjo sredo, 26. januarja, obakrat med 17. in 18. uro, razdeljevala zimska oblačila in obutev. Vse, ki ju potrebujejo, bodisi otroške bodisi odrasle številke, vabi, naj se oglasijo.

Spomnimo, da je dobrodelna organizacija oblačila in obutev zbirala pred časom in bila nad odzivom občanov izjemno presenečena. Na zalogi imajo tako številke za različne starostne skupine in vabijo na Ljubljansko cesto 1 v Postojno. Ko bodo izpraznili skladišče, pa bodo znova zaprosili za pomoč. Poslušaj. 

Foto: arhiv Karitas Postojna 

Predsednik republike je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja dr. Alešu Blincu, Aleksandru Merlu in dr. Marku Noču. Direktor Bolnišnice za  ženske bolezni in porodništvo Aleksander Merlo je red za zasluge prejel za vrhunsko strokovno delo in uveljavljanje novih uspešnih pristopov na področju porodništva. 

V obrazložitvi so v kabinetu predsednika republike zapisali: 

“Aleksander Merlo se je rodil v Postojni, tam je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, študiral pa je na Medicinski fakulteti Univerze na Reki. Ginekologijo in porodništvo je specializiral v Ljubljani in Postojni, kjer se je nato zaposlil.

Najprej je kot splošni zdravnik delal v Zdravstvenem domu dr. Franca Ambrožiča, kmalu pa je odšel v Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo Postojna. To je bila na Primorskem dolgo edina porodnišnica – Koper in Šempeter pri Gorici sta ju dobila pozneje. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo zato v Postojni veliko porodov, novorojenčkov, življenja, in Aleksander Merlo je spoznal, da sta porodništvo in ginekologija lahko ves njegov svet, da mu ni treba v večje kraje in večje bolnišnice, če želi porajati novo upanje.

V štiridesetih letih, kolikor je ostal v postojnski bolnišnici in jo v tem času dolgo tudi vodil, si je pridobil globoko spoštovanje sodelavcev in pacientk, ki cenijo njegovo predanost delu, pripravljenost na pogovor ter razumevanje za njihove skrbi in želje. Sandi Merlo je prepričan, da je rojstvo nekaj čudovitega in želi si, da bi se poroda lahko vsi veselili. Zato se je vedno znal odzvati na želje porodnic, parov in družin, postojnska porodnišnica pa je postajala zgled za druge, ko je kot prva pri nas uvedla porod v vodi, orala ledino na področju epiduralne analgezije, uredila tako imenovano babiško hišo, v kateri lahko porodnice rodijo, kot bi bile doma, a so ob morebitnih zapletih vendarle v bolnišnici, ter uvedla še številne druge novosti. Tudi v času epidemije covida-19 se trudijo, da bi rojstvo ostalo poseben in varen dogodek za porodnice, novorojenčke in njihove družine. Postali so ena najbolj zaželenih in najuglednejših bolnišnic za ženske bolezni v Sloveniji, ki kot porodnicam prijazna porodnišnica slovi tudi na tujem, po številu porodov pa je tretja v državi.

Že desetletja se dr. Merlo posveča parom, ki imajo težave z neplodnostjo. Zaveda se napredka v ginekologiji: ko je začel delati kot specializant, je bil ginekolog porodničar odvisen predvsem od svojega znanja, spretnosti rok in opazovanja, danes pa ima na voljo pomagala, ki omogočajo natančno spremljanje razvoja ploda, zanesljivo predvidevanje in vnaprejšnje odpravljanje zapletov ter omogočajo tudi učinkovito pomoč pri neplodnosti.

Aleksander Merlo ima rad svoje delo, rad pa ima tudi bolnišnico, v kateri deluje vse življenje. Prepričan je, da ima manjša bolnišnica lahko prednosti pred veliko, če jih zna prepoznati in uveljaviti. Ker je Splošna bolnišnica Postojna specializirana za ginekologijo in porodništvo, vidijo Aleksander Merlo in njegovi sodelavci v tem možnost, da ima vsak pacient svoj obraz, da se vsaka bodoča mama lahko spozna ne le s postopkom poroda, marveč tudi z osebjem, ki jo spremlja ves čas priprave na porod in tudi po njem. Pacientke so v svojem pričakovanju zato bolj pomirjene in sproščene, upajo si postavljati vprašanja in razkriti skrbi. V Sloveniji se na leto rodi tudi nad 1800 otrok, ki imajo v dokumentu zapisano, da so se rodili v Postojni.

Kot direktor si nenehno prizadeva za boljše pogoje delovanja bolnišnice, v nekaterih obdobjih pa se je moral postaviti tudi za njen obstoj. Aleksander Merlo v svojem javnem udejstvovanju opozarja na stanje v zdravstvu in predlaga rešitve, ki bi šle v korak s časom – napredujeta medicina in ginekologija, pravi, a napreduje tudi družba, ki ima nove zahteve in večja pričakovanja. V številnih intervjujih, javnih nastopih in nenazadnje v političnem udejstvovanju ostaja prepričljiv in zaupanja vreden človek, ki ne govori na pamet, marveč z izkušnjo svojega poslanstva ter predanosti bolnišnici, pacientkam in sodelavcem. Svoje znanje porodništva in zdravljenja neplodnosti prenaša tudi na mlajše kolege in kolegice ter pri tem poudarja pomembnost nenehnega izobraževanja in ustreznih možnosti za delo mladih.

Za prizadevno delo, visoko strokovnost na področju porodništva in ginekologije ter za človečnost in inovativnost se mu država Slovenija zahvaljuje z redom za zasluge.”