Luka Ovsec je pravljičar, pevec in godec iz Logatca, ki sledi svoji poti. Preživlja se pretežno z nastopanjem in glasbo, v prostem času pa kosi travo, betonira in poprime za vsa fizična dela, sodeluje tudi s samostani. Izpostavlja, da se dobro vrača z dobrim in da moramo ljudje znati prisluhniti sebi in drugim. Izvira s Knežje Njive pod Snežnikom, živi pa v Logatcu.

Pripovedovanje zgodb vedno obogati z ljudsko glasbo in igranjem na tamburico in tamburin. Oba instrumenta se je naučil igrati in popravljati sam. Zaključil je srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kot otrok pa je obiskoval glasbeno šolo v Logatcu. Za pravljice se je navdušil v domačih krajih v Loški dolini. Lani je na telefon posnel veliko pravljic, napisal je tudi eno svojo. Pred kratkim pa je s petjem in igranjem kulturno obogatil tudi razstavo Akvarelnih prelivanj v Pavlovčevi galeriji, ki jo je pripravil njegov oče Janez Ovsec. Prisega na svobodo in preprostost. Poslušaj …

Pri vodarni v Ilirski Bistrici je v sredo s postavitvijo temeljnega kamna še uradno stekla gradnja vodovoda Ilirska Bistrica-Rodik. Investicija, ki bo predvidoma končana konec leta 2023, bo v občinah Ilirska Bistrica, Divača in Hrpelje-Kozina zagotovila nemoteno vodooskrbo za več kot 10.000 prebivalcev. Skupaj z obnovo ceste je vredna kar 36 milijonov evrov, naložbo pa sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada.

V Občini Ilirska Bistrica bo investicija s sočasnim popravilom ceste vredna 20 milijonov evrov. Odpravili bodo tudi veliko  pomanjkljivost vodovodnega sistema v občini. Vasi ob hrvaški meji vodo namreč dobivajo iz cevovoda, ki leži na Hrvaškem, kar pomeni, da ga Komunalno podjetje Ilirska Bistrica ne more vzdrževati. Pomembno je tudi, da bosta kraški in bistriški vodovod povezana ter bosta drug drugemu lahko zagotavljala nadomestno napajanje, kar župan Emil Rojc ocenjuje za zgleden primer sodelovanja več občin. Poslušaj. 

Foto: arhiv Občine Ilirska Bistrica 

Obremenjenost v zdravstvenih domovih se stopnjuje, zato so bili tudi v postojnskem prisiljeni spremeniti način dela. Zaradi številnih klicev ljudi z znaki Covida-19 so med drugim zmanjšali in omejili število pregledov. Drugače se, kot pravi direktorica, prim. Irena Vatovec, glede na razpoložljivo število zaposlenih, sicer ne izide.

Poleg povečanega obsega dela pa sistem ogrožajo tudi okužbe in karantene med zaposlenimi, najbolj to občutijo v laboratoriju in pediatrični ambulanti. Odstotek cepljenih v občinah Postojna in Pivka  je še vedno nekoliko nad slovenskim povprečjem, skupen delež je 60,8 odstotka cepljenih z vsaj eno dozo. Poslušaj. 

Zahtevna obrt uglaševanja klavirja terja veliko potrpljenja. Na Slovenskem je le peščica mojstrov za uglaševanje, šol pa praktično ni. Poklicne skrivnosti zato ostajajo v družinah ali pri vajencih. Sofisticiran klavirski mehanizem zahteva znanje na več področjih, klavirji pa se običajno razglasijo zaradi sprememb vlažnosti in temperature. V notranjsko-primorski regiji klavirje in pianine uglašuje profesor glasbe Gorazd Jan, ki sicer živi na Vrhniki, pred časom pa je krajše obdobje poučeval klavir tudi v glasbeni šoli v Starem trgu pri Ložu.

Rad restavrira starejše ali izrabljene klavirje in pianine. Sama izdelava klavirja je zelo kompleksna dejavnost, saj združuje lesno, kovinarsko in strojno obrt, zato mora tudi uglaševalec imeti dovolj znanja o vsaki obrti, če hoče zanesljivo opraviti delo. Delo uglaševalca je terensko. Gorazd Jan pokriva območje celotne Slovenije in tudi zamejstva, včasih je bil zborovodja. Znanje je pridobival na različne načine. Klavirje večinoma popravlja in uglašuje v počitniškem času ali med vikendi. Več v prispevku.

Obnova Tržaške ceste v Postojni se je prevesila v drugo polovico in čeprav dogajanje v središču mesta včasih deluje precej kaotično, na občini zagotavljajo, da kljub občasnim težavam dela potekajo po terminskem planu. Čeprav naj bi bila na prvem delu pred OŠ Miroslava Vilharja zaključena že do novega leta, kaže, da ni tako.

Župan Igor Marentič pa zatrjuje drugače.  Sicer pa so najemniki in lastniki lokalov in trgovin na Tržaški razočarani nad vsoto, ki so jim jo kot pomoč zaradi izpada prometa namenili na občini. Po njihovem je 40 tisočakov, glede na število oškodovancev, zelo malo. Poslušaj. 

Foto: Sabrina Mulec, Radio Slovenija