Humanitarno društvo Palčica Pomagalčica pomaga otrokom v stiski, med katerimi je tudi deček iz Postojne. Ta je iz Krisovega sklada prejel denar za zdravljenje svoje bolezni, njegova mama Erika Soban pa društvu vrača z dobrodelno akcijo zbiranja plastičnih zamaškov in odpadnega papirja.

Sobanova z veseljem prevzame material in poskrbi, da denar od odkupa pride v prave roke. Čeprav zaslužek ni velik, mnogim otrokom izpolni manjše potrebe in jim omogoči prijetna doživetja.

Foto: Valter Leban 

Vlasta Mlakar prihaja iz Hleviš, majhne rovtarske vasi pod Svetimi Tremi Kralji, kjer si je v zadnjih 5 letih ustvarila nov dom. Pred tem je živela in ustvarjala v Ljubljani, kjer je zaključila študij geografije in etnologije s kulturno antropologijo. Med letoma 2006 in 2012 je bila zaposlena kot urednica na Mladinski knjigi, kjer  je sodelovala pri nekaterih največjih nacionalnih leksikografskih projektih in urejala področje turistike. Njeno najbolj znano delo je uspešnica 100 družinskih izletov po Sloveniji.  S selitvijo iz prestolnice na podeželje so se ji uresničile dolgoletne želje, da živi od darov narave in se še bolj pristno poveže z njo.

Domuje na 6 hektarjev veliki kmetiji, pred tem pa je rastlinski svet spoznavala in preučevala predvsem kot etnobotaničarka. Je avtorica osrednjega slovenskega dela s področja etnobotanike Rastlina je sveta od korenin do cveta, ki je v samozaložbi izšla leta 2015. V njem na poljuden in privlačen način opisuje rastlinski svet, kot so ga uporabljali in z njim živeli naši predniki. Kot samostojna kulturna ustvarjalka je objavila številne poljudno-strokovne članke iz vsebin etnobotaničnega izročila in kulturne dediščine. Je tudi pobudnica in organizatorica  etnobotaničnega seminarja, ki se od leta 2017 odvija v Slovenskem etnološkem muzeju. Poslušaj. 

Foto: Bojan Rupnik 

Tina Šumer ne pozna lenarjenja. Študira kineziologijo na DIF-u v Ljubljani, je strastna športnica, pred kratkim pa je izdala tudi svoj prvi komad Spontan trenutek.

Toliko sončne energije, kot je je s seboj prinesla Tina, nismo bili že dolgo deležni. Mlada ustvarjalka nam je povedala, da se je ljubezni do petja najverjetneje “nalezla” od svojih staršev, no tudi v širši družini je precej glasbenikov. V šali pove, da se je prej naučila peti kot govoriti. Čeprav je zelo komunikativna in družabna in je med karanteno pogrešala druženje, je na nek način hvaležna zanjo, saj se je lahko bolj posvetila glasbi in nastal je komad Spontan trenutek.

Tina si seveda želi svojo življenjsko pot zapeljati v glasbene vode vendar se zaveda, da poklicna glasbena pot ni lahka, zato bo svojo usmeritev iskala v smeri študija. Kineziologija je veda, ki ji bo omogočala poklicno pot v tesni povezavi s športom. Tudi za svoj vsestransko usmerjeni “športni gen” se lahko zahvali svoji družini.

Kavč in fotelj res nista njena najboljša prijatelja, so pa zato smuči, pohodni čevlji, žoge vseh vrst in sedlo. Pa seveda mikrofon in klavir. :)

Video si lahko ogledate  tukaj: Tina Šumer – Spontan trenutek

Že vrsto let je največja želja  PGD Dolnji Logatec nov gasilski dom. Predsednik društva Urban Korenč razlaga, da imajo dolnjelogaški gasilci poleg gasilskega doma na Tržaški na voljo le še nekaj kvadratnih metrov ob stavbi. Tam gasilci parkirajo ob intervencijah, uporabljajo ga za čiščenje opreme, z vsemi ostalimi dejavnostmi – od vaj do ostalih dogodkov – pa morajo gostovati drugod. 

Pogrešajo tudi prostor, kjer bi po intervencijah lahko očistili opremo in se uredili tudi sami. Na Občini Logatec so povedali, da so v bližini trgovin kupili prostor, kjer bi lahko zgradili nov gasilski dom. Občina še posebej izpostavlja bližino avtocestnega priključka. Gasilci pa pravijo, da je prostor premajhen in ne ponuja dolgoročne rešitve. Poslušaj. 

Foto: PGD Dolnji Logatec 

Oktobra se je zaključil projekt Inovativna učna okolja za spoznavanje okolja, kulturne krajine in kulinarične dediščine. Glavni partner projekta je bil Grm Novo mesto-center biotehnike in turizma, med ostalimi štirimi projektnimi partnerji pa je bila tudi  Kmetija Mahne iz Cerknice. Projekt vzpostavlja razvojno partnerstvo, v okviru katerega se razvija  izobraževalni program, prvenstveno namenjen kmetijam, ki svoj razvoj vidijo v smeri inovativnih učnih okolij ter zato odpirajo in razvijajo izobraževalno ponudbo.

Ustrezen didaktični – interpretatorski nivo ponudbe kmetije je, ob vse intenzivnejšem iskanju doživljajskega učenja in še posebej doživljajskega turizma, odlična popotnica za slovenske kmetije, so prepričani projektni partnerji. Kmetija Mahne posebno pozornost usmerja v kulinarično dediščino in njeno interpretacijo. Lili Mahne ne poučuje samo v posebnem prostoru na kmetiji, za to uporabi tudi kozolec, nov nasad orehov ali ekstenzivni travnik. Poslušaj. 

Foto: arhiv projektnih partnerjev