Prvo gasilsko društvo, takrat požarna bramba, na Slovenskem je bilo ustanovljeno leta 1869 v Metliki, do leta 1881 je bilo društev že 39. Med kraji, ki so se lahko pohvalili s prostovoljci, ki so povezani v društvo napovedovali boj proti rdečemu petelinu in nesebično pomoč someščanom, je bila takrat tudi že Postojna.

PGD Postojna tako sodi med najstarejša prostovoljna gasilska društva pri nas,  zaradi strokovnosti, s katero je kos najzahtevnejšim intervencijam, pa je z leti tudi njegova prepoznavnost presegla občinske meje. Svečana akademija ob 140-letnici društva pa bo v petek ob 18. uri v Kulturnem domu Postojna. O njej in o društvu smo se pogovarjali s predsednikom Janezom Oražmom. Poslušaj. 

Tako se je društvo pred fotoaparat postavilo leta 2018, ob odprtju novega gasilsko-reševalnega centra. 

Foto: arhiv PGD Postojna 

 V avli Dijaškega doma SGLŠ bodo danes predstavili delovanje info točke Starting Point Postojna, ki so jo v okviru projekta Arrival Regions odprli junija lani. Točka je namenjena boljši integraciji priseljencev v lokalno okolje, tako tistim iz držav nekdanje Jugoslavije kot migrantom, še posebej mladoletnikom brez spremstva, ki bivajo v dijaškem domu šole.

Na Občini Postojna projekt ocenjujejo kot zelo uspešen in učinkovit. V njem sodeluje 13 partnerjev iz šestih držav. Osrednja tema projekta je raziskovanje pristopov socialnih inovacij za socialno in gospodarsko vključevanje državljanov izven Evropske unije, pojasnjuje Maja Piškur, koordinatorica projektov. Poslušaj. 

Fotografija je z lanskega odprtja. 

Foto: postojna.si 

Danes se je po družabnih omrežjih kot blisk razširila novica o žveplovem dioksidu, ki se po vulkanskem izbruhu širi nad Evropo in je dosegel tudi že Slovenijo.

Ali nas žveplov dioksid s Kanarskih otokov res ogroža,  smo vprašali dežurnega prognostika na Agenciji za okolje Blaža Štera.  Poslušaj. 

Igriva, poučna in zabavna delavnica motivacije branja »Težki bralci« je namenjena osnovnošolcem za premagovanje težav pri branju. Projekt je avtorsko delo Nenada Arizanovića, knjižničarja in eden od nagrajencev natečaja »Inovativna Postojna 2019«. 

Na preteklih delavnicah so branje spremeniti v zabavo in, kar je še bolj pomembno, zabavo v branje. Težki bralci primerjajo literaturo z video vsebinami in poskušajo otroku pokazati mejo med videnim in domišljijo.  Naslednja izvirna delavnica, polna različnih vsebin, bo jutri popoldne v pivški knjižnici, kjer bodo otroci tekmovali v reševanju ugank in z logičnimi povezavami črk sestavljali besede. Z njo bodo, kot napoveduje Arizanović,  v prihodnje gostovali tudi po šolah in knjižnicah po Sloveniji. Že v novembru pa bodo v Knjižnici Bena Zupančiča Postojna predstavili nadgradnjo projekta v okviru programa Erasmus. Poslušaj.

Škocjanske jame so na seznam Unescove svetovne dediščine vpisane že 35 let, javni zavod, ki jih upravlja, je bil ustanovljen 10 let kasneje. Srce regijskega parka predstavljajo same jame z bližnjo okolico, kjer se geološka, rastlinska in živalska pestrost prepleta s kulturno dediščino vasic in bogato zgodovino. Precej večje je vplivno območje parka, to z okoli 45 tisoč hektari zajema celotno porečje reke Reke.

Park Škocjanske jame v petek med 9. in 12. uro v večnamensko dvorano v Famlje vse, ki živijo in delujejo v porečju, vabi na Posvet za čisto Reko. V Parku Škocjanske jame si želijo, da s skupnimi močmi začnejo iskati rešitve in izvajati ukrepe za čistejšo vodo, kar pomeni tudi čistejše življenjsko okolje. Na posvet se je treba prijaviti, TV Galeja iz Ilirske Bistrice pa ga bo tudi neposredno prenašala. Pozneje bo na voljo tudi posnetek. Poslušaj. 

Zemljevid porečja: PŠJ