Nova vas na Blokah bo v nekaj letih močno spremenila podobo. Tam bo zraslo nekaj novih individualnih hiš, enota doma za starejše občane, trgovski center, nad katerim bodo stanovanja in nov vrtec. Uredili ga bodo, ker šola, s katero sta pod isto streho, rabi več prostora, razlaga župan Jože Doles.
Domislili so se, da je bolje prostore, ki jih šoli zaseda vrtec, nameniti osnovni šoli. Potrebovali bi namreč nove učilnice in prostore za učitelje. Če bo šlo po načrtih, bi nov vrtec zgradili v letih 2027, 2028.

Podjetje VGP Drava, državni koncesionar za vzdrževanje in sanacijo vodotokov, je v iztekajočem se letu opravilo vzdrževalna dela na številnih lokacijah v občini Ilirska Bistrica. Na seznamu so tudi predeli ob reki Reki in Molji, kjer so delavci odstranjevali invazivne tujerodne vrste rastlin, so sporočili z Občine Ilirska Bistrica, kjer so zadovoljni, da država namenja več sredstev za vzdrževanje vodotokov kot v preteklih letih.

Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki odreja in plačuje čiščenje vodotokov, je v letu 2024 nekaj denarja namenilo tudi odstranjevanju tujerodne zarasti. Bistriška občina se je sama javila, da želi čiščenje na svojem območju, tako da je koncesionar na Molji pri Zarečici odstranjeval japonski dresnik, na petih lokacijah na reki Reki pa žlezovo nedotiko.

Delavci VGP Drava so v letu 2024 opravili tudi vzdrževalna dela na akumulacijskih jezerih Mola in Klivnik. Pokosili so tudi nasipe ob reki Reki in nekaterih potokih,  s košnjo pa izboljšali  tudi pretočnost kanalov v industrijski coni. Na številnih koncih so delavci odstranjevali zarast in naplavine.  Opraviti so morali tudi vrsto interventnih del, kamor je sodilo odstranjevanje podrtih dreves, premetavanje naplavi n in izpraznitev prodnih zadrževalnikov.

Pristojno ministrstvo je napovedalo, da se bo odstranjevanje tujerodnih vrst na območju bistriške občine nadaljevalo tudi v letu 2025. V programu rednih vzdrževalnih del na vodotokih je v občini Ilirska Bistrica predvidena še košnja na okoli 50 odsekih vodotokov.   

Slovenski košarkarski reprezentant Matic Rebec bo športno pot nadaljeval na Kitajskem, so na klubski spletni strani zapisali njegovi dosedanji delodajalci pri srbski ekipi FMP.
“Rebo, hvala in srečno na Kitajskem,” je zapisala ekipa iz predmestja Beograda in dodala, da je bil Rebec vodja ekipe na igrišču in pravi vzornik za mlajše košarkarje ter da se je z njim dogovorila za sporazumno prekinitev pogodbe. Devetindvajsetletni in 181 cm visoki branilec je bil v tej sezoni eden najboljših igralcev FMP. V regionalni ligi Aba je v povprečju dosegal 17,1 točke, 3,8 podaje in 2,8 skoka, v Fibini ligi prvakov pa 11 točk in 2,5 podaje na tekmo. Postojnčan Rebec je v domovini igral za Helios Domžale, Rogaško, Krko, Sixt Primorsko in Cedevito Olimpijo, v tujini pa za ruski Enisej Krasnojarsk, španski San Sebastian, nemško Vechto, francoski Rouen, hrvaško Cibono, italijansko Ravenno, Chieti in Agribertocchi Orzinuovo ter kuvajtsko Kuzmo.

December prinaša čas ne le za postavitev božične jelke, temveč tudi za postavljanje jaslic. Sveti Frančišek Asiški naj bi bil tisti, ki je prvi postavil zamisel in upodobitev božičnega dogodka, ki pripoveduje zgodbo o Kristusovem rojstvu. Del božične tradicije pa je tudi na Slovenskem.

Medtem ko nekateri jaslice postavijo že na prvo adventno nedeljo, drugi počakajo do 24. decembra, ko praznujemo sveti večer. Ingrid Matičič iz Slivic jaslice izdeluje iz različnih materialov, njene najbolj znane pa so steklene jaslice. Ingrid ima za seboj že preko trideset ročno izdelanih jasli. Je ena izmed redkih, ki izdeluje steklene jaslice.

K Nedeljskemu klepetu smo povabili Anamarijo Stibilj Šajn, ki je v začetku leta prevzela delo kuratorke v ilirskobistriški Pavlovčevi galeriji. Ajdovka je kraško burjo pred leti zamenjala za Logatec. Svojo poklicno pot je začela v domačem kraju na Srednji šoli Vena Pilona, v letu 1999 pa postala samostojna likovna recenzentka in kustosinja.
Bila je v skupini ljudi, ki so zasnovali za slovenski prostor edinstven projekt Umetniki za Karitas, ta je danes prepoznan kot primer dobre prakse tudi v mednarodnem prostoru. Strokovno vodi Mednarodno likovno delavnico Slovenija, odprta za umetnost, ki jo je nadgradila v simpozij. Sodeluje z umetniškimi društvi, različnimi galerijami po Sloveniji in tujini, spremlja srečanja likovnih ustvarjalcev, pripravlja recenzije in monografske študije za številne domače in tuje avtorje.