Park Škocjanske jame je v sklopu mednarodnega leta jam in krasa, 35. obletnice vpisa Škocjanskih jam na seznam svetovne dediščine Unesca ter 25. obletnice ustanovitve javnega zavoda včeraj pripravil posvet za čisto Reko. Cilj je povezati različne deležnike v biosfernem območju, da bi vsak po svojih močeh prispeval k čistejši reki Reki, ki je najslabše čase doživljala z začetki industrializacije v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.
Po besedah vodje strokovne službe v Škocjanskih jamah Boruta Periča so bili smrad in pene nekoč predvsem posledica proizvodnih procesov v Tovarni organskih kislin in Lesonitu v Ilirski Bistrici, po izvedenih ukrepih in propadu prve pa se je reka v le nekaj letih razmeroma hitro očistila Vodja strokovne službe v Škocjanskih jamah Borut Peric je povedal, da je glede na zadnje poročilo Agencije RS za okolje in prostor danes stanje v reki in njenih pritokih na različnih točkah načeloma ocenjeno kot zmerno, dobro in celo zelo dobro. Vse pa vendarle ni tako rožnato, ker včasih še vedno opažajo pene in zaznavajo smrad ,
Vzroki niso samo v industriji. Reko lahko ogrožajo tudi odpadne vode iz dotrajanih kanalizacijskih vodov ali okvare čistilnih naprav. V porečju he okoli 160 divjih odlagališč, kar polovica med njimi tudi z nevarnimi odpadki, rak rana ostaja še nesanirano odlagališče Globovnik. V prihodnje je po Pericevih besedah pričakovati predvsem zmanjšanje količine komunalnih odpadnih voda na celotnem porečju, treba bo nadaljevati sanacijo divjih odlagališč, za sanacijo Globovnika pa so podpisali tripartitni sporazum z okoljskim ministrstvom in občino Ilirska Bistrica. Okrepiti nameravajo osveščevalne akcije, je poročala STA.
Foto: spletna stran Parka Škocjanske jame