V Osnovni šoli Tabor Logatec so bili veseli dosežka fantovske ekipe v malem nogometu. Postali so namreč regijski podprvaki, a jim ta naslov žal ni prinesel uvrstitve v nadaljnje tekmovanje. Borut Fefer, učitelj na šoli in mentor fantov  je glede uvrstitve povedal : “Fantje so bili malo razočarani. Vedeli so, da je konkurenca zelo močna, želja pa je bila, da se uvrstimo naprej. Sicer pa je naše vodilo, da če je nekdo boljši, mu to priznamo in čestitamo”.

Da je bila nasprotna ekipa zelo močna je v pogovoru potrdil tudi član in kapetan ekipe Nejc Milavec: “ves čas smo bili izenačeni, eni in drugi smo imeli možnosti, so jih pa nasprotniki bolje izkoristili”. Nejc je sicer devetošolec, ki že od otroštva sanja, da bo nekoč postal profesionalni nogometaš. Svoje sanje bo skušal uresničiti z vpisom na Gimnazijo Šiška v športni oddelek. Več v oddaji >>>

Dom upokojencev Postojna je dotrajan, zgrajen pred 45 leti tudi ne zadošča več potrebam sodobne institucionalne oskrbe starejših. Ker ni dobil sredstev iz kohezijskega razpisa React-EU, je načrtovana obnova padla v vodo, a pokazala se je drugačna, boljša rešitev.

Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti je po pregledu stavbe sprejelo odločitev, da je bolj kot obnova smiselna novogradnja, za katero bo treba odšteti od 12 do 15 milijonov evrov. Prvi korak mora zdaj narediti občina –  zagotoviti zemljišče. Poslušaj. 

Iz državnih gozdov vsako leto izgine dobrih tisoč kubičnih metrov lesa. Leta 2020 so storilci izmaknili za 100 polnih tovornjakov lesa. Vešči so v sečnji in spravilu, saj naj bi bili večinoma iz gozdarske branže, sicer pa je najbolj cenjen les gorski javor rebraš zaradi svoje izjemne vrednosti. Uporablja se za izdelavo glasbil, v pohištveni industriji, za armaturne plošče prestižnejših avtomobilov in jahte.

Kraje lesa se dogajajo povsod po Sloveniji na težko dostopnih gozdnatih predelih, pri nas pa sta na udaru predvsem Kočevsko in območje Snežnika. Največ odtujenega lesa predstavlja les za kurjavo. Socialno ogroženim bi radi odgovorni pomagali s sečnimi ostanki, kar pa aktualna zakonodaja onemogoča. Direktor družbe Slovenski državni gozdovi, Robert Tomazin pravi, da bodo skušali v kratkem z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odpraviti te ovire in omogočiti ljudem, da ceneje pridejo do lesa za kurjavo. Poslušaj.

Foto: sidg.si, osebni arhiv R. Tomazina

Pravljičar, glasbenik, režiser, lutkar in igralec Matija Solce je vsestranski ustvarjalec, ki se loti vseh umetniških izzivov, ne nujno v naštetem vrstnem redu. Študiral je v Pragi, kjer je opravil tudi doktorat in je prvi slovenski doktor lutkarstva, pa tudi prejemnik več nagrad na mednarodnih lutkovnih festivalih. V otroštvu je bil izpostavljen eklektični lutkarski družini in pretoku umetnikov v Hrvatinih, česar se z radostjo spominja.

Raznoliki in obsežni projekti, kot sta Plavajoči grad in Festival Histeria, terjajo veliko logistične spretnosti in organizacije, pravi pa, da pogreša več razumevanja in podpore ministrstva in odgovornih, ki so do tovrstnih projektov zadržani in ne prepoznajo globlje vrednosti. Lutkovno gledališče je zanj medij prihodnosti, na turnejah pa upodablja predstave, ki zadevajo pereče družbene teme. Poslušaj …

Fotografije: dnevnik.si, Vesna Kovač, matijasolce.com, osebni arhiv