Rob Podtaborske stene – velike prepadne stene pod Šembijami –  predstavlja mejo  med kraškim Pivškim podoljem in flišno dolino Reke.  Gre za t. i. kontaktni kras, kjer se  apnenci narivajo na flišne plasti. V Podtaborski steni je veliko jam, tudi Uršnja luknja. Čeprav so jo raziskovali že v 19. stoletju, je še vedno zanimiva.

Najnovejša dognanja o njej lahko preberemo v lanski tretji številki znanstvene revije Annales, Series Historia et Sociologia (Anali za istrske in mediteranske študije). Soavtor članka je tudi biolog iz Notranjskega muzeja Postojna Slavko Polak. Kot domačin iz bližnjih Koritnic pozna tudi izročilo, povezano z imenom jame, ki so jo že leta 1880 obiskali arheologi in muzejev v Ljubljani in na Dunaju. Najdbe so šle na Dunaj, zapiskov pa ni. Nekaj let nazaj pa se je zgodba o jami, v kateri je veliko živalskih ostankov in orodja, ki sega v čas, ko so pri nas živeli neandertalci, začela odvijati. Poslušaj. 

Podočnik jamskega medveda iz Uršnje luknje, ki ga hrani Notranjski muzej Postojna. 

Foto: Notranjski muzej Postojna 

V petek 11. in soboto 12. februarja informativni dan pripravlja tudi Višja šola Postojna. Zaradi epidemiološke slike bodo bodoči študenti programe Strojništvo, Gozdarstvo in lovstvo ter Poslovni sekretar spoznavali virtualno. Prva dva programa sta namenjena rednim in izrednim študentom, samo izrednim pa Poslovni sekretar.  

Šola razpisuje po 50 vpisnih mest za redni in izredni študij, razen v programu Strojništvo. Vpisnih mest je tam 60, zapolnijo jih vsako leto.  Ravnateljica Nada Vadnov je povedala, da je študij naravnan zelo praktično, veliko diplomantov se tudi zaposli v podjetjih, kjer so opravljali praktično izobraževanje. Opozorila je tudi na novost. Poslušaj. 

Pod umetniškim imenom Ninnay se skriva naša odlična pevka Nina Bužanin Simčič. Čeprav še vedno navdušuje z zadnjo uspešnico z naslovom V nebo, nas že razvaja z novo, ki jo je naslovila Bizarno. 

Pesem v retro slogu govori o nenavadnih stvareh, ki se lahko zgodijo v odnosu. “Kljub temu, da sem v pesmi ujeta v ljubezenski trikotnik, kjer bi morala predstavljati žrtev, sem v resnici tista, ki na koncu zmaga,” je med drugim povedala Nina. Kaj še? Poslušaj! 

V sredo so v Logatcu podelili februarska priznanja, najvišja priznanja Občine Logatec na področju kulture. Prejele so jih Ivanka Brenčič, Andrejka Mikuž in Simona Kermavnar. Župan Berto Menard je v nagovoru dejal, da vsak, ki se ukvarja s kulturo, tudi tri občinske nagrajenke, ljudi spodbuja in  jim daje moč. Župan je kulturo označil kot dodano vrednost človeka.

Glavno februarsko priznanje, priznanje za življenjsko delo na področju kulture, je šlo v roke pevki, sopranistki Ivanki Brenčič. Njena pevska pot se je začela v osnovni šoli v Gorenjem Logatcu, še danes pa je aktivna v več logaških pevskih sestavih. Februarsko priznanje za izjemne dosežke je prejela umetnostna zgodovinarka Simona Kermavnar, lani je izšla njena monografija Litoželezna dediščina v zahodni, osrednji in južni Slovenij, ki ima tudi velik domoznanski pomen za Logatec in okolico. Druga dobitnica Andrejka Mikuž pa je velika ljubiteljica in zbirateljica starih navad, predmetov in ljudskih izročil. Med letoma 1994 in 1999 je bila gonilna sila in članica odbora za Kresno nedeljo, dogodka, ki je bil temelj za ustanovitev Kulturno turističnega društva Hotedršica. Poslušaj. 

Foto: Fb profil Občine Logatec 

Med tremi cerkvami na Pivškem, ki jih je na lanski razpis Ministrstva za kulturo prijavila občina v sodelovanju z župnijo Zagorje in RRA Zeleni kras, je tudi cerkev Svetega Martina na Šilentabru. Z arheološkega vidika  je cerkvica zanimiva, ker stoji znotraj prazgodovinskega gradišča.

Dragocena stavba je potrebna več obnovitvenih posegov, letos pa bodo z denarjem Ministrstva za kulturo obnovili baročni cerkveni kor. Izvajalca sta že izbrana, zato se bodo dela po besedah župnika Nika Štrancarja začela takoj, ko bo mogoče. Poslušaj. 

Foto: Valter Leban za Park vojaške zgodovine