Novice

  • NEDELJSKI KLEPET – MATIJA SOLCE

    Pravljičar, glasbenik, režiser, lutkar in igralec Matija Solce je vsestranski ustvarjalec, ki se loti vseh umetniških izzivov, ne nujno v naštetem vrstnem redu. Študiral je v Pragi, kjer je opravil tudi doktorat in je prvi slovenski doktor lutkarstva, pa tudi prejemnik več nagrad na mednarodnih lutkovnih festivalih. V otroštvu je bil izpostavljen eklektični lutkarski družini in pretoku umetnikov v Hrvatinih, česar se z radostjo spominja.

    Raznoliki in obsežni projekti, kot sta Plavajoči grad in Festival Histeria, terjajo veliko logistične spretnosti in organizacije, pravi pa, da pogreša več razumevanja in podpore ministrstva in odgovornih, ki so do tovrstnih projektov zadržani in ne prepoznajo globlje vrednosti. Lutkovno gledališče je zanj medij prihodnosti, na turnejah pa upodablja predstave, ki zadevajo pereče družbene teme. Poslušaj …

    Fotografije: dnevnik.si, Vesna Kovač, matijasolce.com, osebni arhiv

    Avtor:Vesna Kovač
    • Matija Solce 2
    • Matija Solce 3
    • Matija Solce 5
    • Matija Solce 6
    • Matija Solce 7
    • Matija solce osebni arhiv 1
    • Matija Solce osebni arhiv 3
    • MATIJA SOLCE 1
  • TUDI TELOHI SO NAŠE BOGASTVO

    Kdor je do narave pozoren in rahločuten, bo spremembe v njej zaznal vsakič, ko se odpravi izven štirih zidov. Še posebej zanimivo je opazovati življenjski krog cvetlic, od mirovanja, komaj zaznavnega brstenja ali kukanja na plano, do cvetov, prezrelih plodov in čakanja na nov življenjski cikel. Ker so prve, ki razblinijo zimski sivino in belino, nas vsako leto izjemno razveselijo znanilke pomladi, med njimi tudi  zvončki in trobentice. Kaj pa teloh, rastlina, ki jo lahko videvamo vso zimo?

    Če je dovolj toplo, iz zemlje hitro pririnejo popki. A biolog iz Notranjskega regijskega parka Jošt Stergaršek, pravi, da so tudi telohi med tistimi cvetlicami, ki oznanjajo pomlad, saj se sredi zime ne bi polno razcveteli. Telohov je več vrst, najbolj razširjen in poznan je tisti z belimi cvetovi, zaradi korenike poimenovan črni teloh. Poleg njega v Sloveniji uspevajo še štiri vrste telohov, v Notranjskem regijskem parku dva – črni in deljenolistni. Tudi ta dva sta, tako kot vsi ostali telohi, pri nas zavarovane vrste. Poslušaj. 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Teloh črni MMP
    • Teloh deljenolistni MMP
  • PARK IŠČE IZVAJALCE TEMATSKIH VIKENDOV

    Notranjski park sredi aprila začenja s tematskimi vikendi. Aktivnosti za obiskovalce bodo do konca septembra potekale ob sobotah in nedeljah. Park zdaj k sodelovanju vabi turistične delavce, ki bi jih oblikovali.  Javni poziv je objavil na svoji spletni strani. 

    Seveda ni vseeno, za kakšno vsebino se bodo izvajalci odločili, saj ne smejo pozabiti na spoštovanje in varovanje narave. Tematski vikendi, ki večinoma potekajo na prostem, so sicer zelo priljubljeni in prosta mesta na aktivnostih se vedno hitro napolnijo. Poslušaj. 

     

     Foto: arhiv Notranjskega regijskega parka 

     

     

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • DA BI SREDSTVA IZKORISTILI PAMETNO IN V KORIST LJUDI

    Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvone Černač je ob obisku Vlade v primorsko-notranjski regiji povedal, da je trenutno v teku 262 projektov v skupni vrednosti 139 milijonov evrov, kar ocenjuje za uspešno. Zadovoljen je, ker se število potrjenih projektov povečuje in vesel, ker se gospodarski kazalniki v njegovi domači regiji, obračajo navzgor. 

     Na obisku se je seznanil z izvajanjem projektov in izpostavil, da ob tem člani Vlade dobijo tudi dragoceno uporabniško izkušnjo, na podlagi katere lahko poenostavijo postopke v projektih. Cilj kohezijske politike je t. i. odporna, zelena in digitalna Evropa, občine so ob tem opozarjale, da gre za nadgradnjo osnov, kot so čistilne naprave ali kanalizacijski sistemi, za katere nimajo denarja. Minister odgovarja, da so uspeli v načrt za okrevanje pripeljati tudi manjše vodovodne in kanalizacijske sisteme, saj se zavedajo, da evropske države niso enako razvite. Poslušaj. 

       

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • VELIKO OBLJUB, PA TUDI KONKRETNIH ZAVEZ

    Z javno tribuno o razvoju regije se je končal vladni obisk primorsko-notranjske regije. Prinesel je veliko obljub, pa tudi nekaj konkretnih zavez za pomoč pri razvoju regije. V Postojni si tako lahko obetajo nov dom upokojencev, na Bistriškem pa bo država pomagala pri nadgradnji industrijske cone Bač. Veliko pozornosti so namenili infrastrukturi.

    Vlada je obisk začela z delovnim posvetom v Cerknici, ki ga je ob odsotnosti premierja Janeza Janše vodil podpredsednik vlade in minister za obrambo Matej Tonin. Kot je ta povedal po posvetu, so govorili o cestni infrastrukturi, težavah zaradi divjih zveri, zaščiti vodnih virov in možnostih gospodarskega razvoja v regiji.

    Največ časa pa so sogovorniki posvetili gradnji hitre ceste Postojna-Jelšane. Kot je na popoldanskem zaključnem srečanju z nosilci razvoja v regiji povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, je projekt v fazi študija variant trase, ki ga vodi Dars. Trasa naj bi bila izbrana naslednje leto, sprejetje državnega prostorskega načrta v letu 2025, realističen datum začetka gradnje pa je 2030. Poudaril je, da bo izbrana tista varianta, ki bo zagotovila najhitrejši začetek del.

    Del razprave so namenili še vadišču Slovenske vojske na Počku. “Odprti smo za dialog, pripravljeni smo se pogovarjati z vsemi občinami in nekatere stvari tečejo zgledno. Z Občino Postojna stvari tečejo nekoliko bolj počasi, vendar ministrstvo za obrambo kot kompenzacijo za našo aktivnost v tej regiji seveda izdatno financira lokalno skupnost. In to bomo delali tudi v naprej,” je dejal Tonin.

    Glede na številna vprašanja, ki bi jih v postojnski občini radi postavili Toninu zaradi vadišča na Počku, so pričakovali, da se bo minister med vladnim obiskom v regiji ustavil tudi pri njih, a se to ni zgodilo. Postojnski občinski svet je sicer v četrtek potrdil dogovor z obrambnim ministrstvom o medsebojnem sodelovanju pri uporabi lokalne javne infrastrukture. Občina bo v ta namen dobila nekaj manj kot 147.000 evrov in jih namenila za preplastitev več lokalnih cest.

    Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je podaril, da ima regija velik potencial, a je glede na trenutne gospodarske rezultate razvojno ogrožena, ključni kazalniki pa so pod slovenskim povprečjem. Njen potencial vidi predvsem na področjih lesne industrije in turizma. Kot je spomnil, je aktualna vlada v primorsko-notranjsko regijo skupaj vložila 53 milijonov evrov na različnih področjih.

    Že v četrtek je Počivalšek obiskal občino Ilirska Bistrica in napovedal pomoč države pri načrtih za nadgradnjo industrijske cone Bač. Na srečanju z gospodarstveniki iz regije je danes predstavil načrt za okrevanje in odpornost, v katerem je podjetništvu na voljo 427 milijonov evrov. Gospodarstveniki pa so ministra opozorili na težave pri investiranju in težave zaradi minimalne plače.

    Na zaključnem srečanju v Pivki so gospodarstveniki opozorili tudi na visoke cene energije in dolgotrajne postopke pridobivanja dovoljenj, kar podjetjem otežuje planiranje novih investicij. Kot je povedal predstavnik bistriškega Lesonita, je podjetje pred letom in pol za elektriko plačalo od 250.000 do 280.000 evrov mesečno, zdaj pa več kot milijon.

    Minister Vrtovec je odgovoril, da vlada problem visokih cen elektrike rešuje s pred nedavnim sprejetim zakonom, ki bo za gospodarstvo znižal tudi omrežnino. Minister Vizjak pa je dejal, da je za dolgotrajno pridobivanje dovoljenj lahko več vzrokov, tudi dejstvo, da podjetja prek zastopnikov oddajo nepopolne vloge, in kdaj lahko traja tudi leto dni, da je vloga popolna.

    Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa je postregel z informacijo, da ministrstvo pripravlja vodovarstveno uredbo za vodno zajetje Malni, ki napaja s pitno vodo celotno občino Postojna. Priprava dokumenta je po njegovih besedah v sklepni fazi priprav za sprejem.

    Ob obisku državnega sekretarja na ministrstvu za delo Cveta Uršiča v Postojni je padla odločitev, da gre tamkajšnji dom upokojencev v gradnjo nove stavbe in ne v prenovo sedanje. Kot je povedala direktorica Doma upokojencev Postojna Alenka Curk, je aktualna stavba stara 45 let in ni prilagojena potrebam stanovalcev. Kot je navedel Uršič, je težko napovedati, kdaj bodo začeli gradnjo, saj mora občina najprej zagotoviti primerno zemljišče in pridobiti gradbeno dovoljenje. V bližnji prihodnosti pa naj bi podpisali tudi pismo o nameri.

    Premierja Janeza Janše zaradi bolezni ni bilo na tokratnem obisku. Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec je po programu, ki je bil predviden zanj, med drugim srečala z županoma občin Cerknica Markom Ruparjem in Pivke Robertom Smrdeljem, pa tudi z vodstvom podjetja Hidravlik.

    Primorsko-notranjsko regijo sestavlja šest občin – Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke in Loška dolina. Sredi leta 2019 je imela 52.818 prebivalcev. Po površini je ena manjših, po gostoti prebivalstva pa najredkeje naseljena regija v državi.

    K celotnemu prebivalstvu Slovenije je prispevala najnižji delež, saj tam živi le 2,5 odstotka prebivalstva. Zato pa je delež tujih državljanov med prebivalci tu tretji največji v državi in znaša 7,5 odstotka. Stopnja delovne aktivnosti je bila v letu 2019 v tej regiji najvišja, kar 70-odstotna. Od tega je 41 odstotkov aktivnih delalo v drugi statistični regiji, velika večina v osrednjeslovenski. (STA)