Občina Postojna bo s 1. januarjem naslednjega leta zamenjala koncesionarja za oskrbo zapuščenih živali v občini Postojna. Namesto zavetišča Oskar Vitovlje bo, kot so občinski svetniki sklenili na sredini seji, to nalogo zdaj prevzelo Zavetišče Ljubljana.

Sodobno, pred nedavnim obnovljeno in razširjeno zavetišče bo tudi izgubljenim in zavrženim živalim iz postojnske občine omogočalo kakovostno oskrbo, je prepričan župan Igor Marentič, ki v novem sodelovanju vidi tudi priložnost za dolgoročno razreševanje problematike brezdomnih mačk. Podobno razmišljajo tudi v Društvu za zaščito živali Postojna, kjer spremembo z zadovoljstvom pozdravljajo.

Ravnatelji osnovnih in srednjih šol so se v sredo srečali  s predstavniki ministrstev za izobraževanje in zdravje ter se pogovarjali o novih ukrepih, ki jih bodo morale za zajezitev epidemije izvajati šole.

Ravnatelji poudarjajo, da je vsem v interesu, da šole ostanejo odprte vendar kljub temu opozarjajo, da tudi po sestanku še nimajo odgovorov  na vsa vprašanja, opozarjajo na kratek čas, ki ga imajo na voljo, da pripravijo vse potrebno za testiranje učencev v šoli, na nekaterih, pravijo, nimajo dovolj prostora, problematično se jim samotestiranje učencev iz prve triade, opozarjajo pa tudi na ravnanje nekaterih staršev. Pogovarjali smo se z ravnateljema osnovnih šol na Prestranku in Rakeku Goranom Uljanom in mag. Anito Knez.

V okviru projekta PONI Zeleni kras potencialni podjetniki v štirih mesecih razvijejo in realizirajo svojo podjetniško idejo.  Rok Kraševec jo je našel v nepremični kulturni dediščini in si za končni produkt zastavil 3D model dvorca Nadlišek. Nekoč lovski dvorec turjaških grofov, ki leži v trojiškem delu Občine Bloke, je danes v ruševinah.

Nadlišek je Roku Kraševcu tudi sicer blizu, ne samo geografsko, saj je doma v bližini, tudi strokovno, je namreč univerzitetni diplomirani zgodovinar. Poudarja, da ne smemo zamenjevati gradu in dvorca Nadlišek. Grad je stal višje, imenovan je bil tudi Zvezda-Tabor, danes tam še stoji cerkev sv. Urha. Turjačani so kasneje nov dvorec Nadlišek, imenovan tudi Pajkovo, postavili nekoliko nižje. Auerspergi so to ozemlje dobili leta 1260, ga kolonizirali in se izkazali tudi kot meceni. Poslušaj. 

Naslovno fotografijo so objavili na spletni strani stareslike.cerknica.org, izvirnik hrani župnišče v Starem trgu; ruševine je fotografiral Rok Kraševec; grafika je nastala v Valvasorjevem grafičnem kabinetu. 

S spletnim predavanjem dr. Mateje Kišek se bo danes začel niz jesenskih predavanj v organizaciji Centra Dina in Javnega zavoda za turizem Pivka. Doktorica znanosti s področja upravljanja gozdnih ekosistemov in profesorica na Srednji gozdarski in lesarski šoli Maribor ter avtorica številnih člankov o drevesih bo spregovorila o ekosocialni vlogi gozda in zdravilnih učinki dreves, se dotaknila vloge dreves v prazničnem času in predstavila gozdne kopeli. 

Med pomembnimi socialnimi vlogami gozda je tudi njegov pozitiven vpliv na naše zdravje in življenje.  Že samo dejstvo, da smo v gozdu, dobro vpliva na naše zdravje. Na Japonskem so to poimenovali gozdna kopel. Deluje preventivno, varuje pred boleznimi, pospešuje okrevanje po operacijah in boleznih. Da so se pred desetletji prvi po pomoč v gozd zatekli Japonci, ne preseneča, saj so narod, ki povečini živi v velemestih. O gozdnih kopelih pa se vse več govori tudi pri nas. Poslušaj. 

Logaški bolničarji delujejo pod okriljem tamkajšnjega območnega združenja Rdečega križa. Leta  2010 je skupina 21 tečajnikov iz Logatca končala usposabljanje za bolničarje. Ob 10. obletnici so se odločili, da svoje delovanje dokumentirajo s publikacijo. Predstavitev so prestavili na epidemiološko ugodnejši čas.

Bolničarka Helena Brand pa razlaga, da je v zborniku opisana zgodovina delovanja bolničarstva na Logaškem, zaokrožena z zapisi in anekdotami bolničarjev, ki so zbornik posvetili svojemu prezgodaj umrlemu mentorju Ladu Korenču. Poslušaj. 

Foto: arhiv Bolničarjev Logatec