Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, namenjen tudi opozarjanju na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni. Med novo odkritimi raki v Sloveniji se je od 2007 do 2018 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto, k čemur pomembno prispeva odkrivanje predrakavih sprememb v programu Svit.

Od leta 2011 v Registru raka RS beležijo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Podatki za obdobje 2020-2021 kažejo, da je epidemija covida-19 zmanjšala število novih primerov raka in število napotitev na onkološko obravnavo. V programu Svit pa so v letu 2021 zabeležili tudi padec odzivnosti. V tem letu je bila odzivnost 63,35-odstotna, kar je nekoliko manj kot leto prej, ko je bila odzivnost 64,37-odstotna.

Podatke o odzivnosti občanov  je sporočila Zdravstvena regija Ljubljana. V vseh naših občinah so, tako kot na državni ravni, bolj odzivne ženske. V Logatcu je bila odzivnost  67,65-odstotna,  sledijo Bloke s 66,54 odstotka, nato Cerknica s 65,88-odstotno odzivnostjo in s 64,07- odstotno še Loška dolina. Bločanke so za dva odstotka bolj odzivne kot Bločani, Cerkničanke so soobčane prehitele za 3 odstotke, za okoli sedem odstotkov pa so prebivalke občin Logatec in Loška dolina  skrbnejše kot prebivalci.

Aktivnosti programa so v lanskem letu potekale po vnaprej zastavljenem načrtu, in sicer je 314.306 oseb med 50. in 74. letom starosti s centralne enote programa Svit na dom prejelo vabilo, ki vključuje izjavo o prostovoljnem sodelovanju v programu. V programu Svit je med odkritimi raki sicer do 60 odstotkov rakov odkritih dovolj zgodaj, da onkološkega zdravljenja pacienti ne potrebujejo.

Ob gradnji nujno potrebnega novega vrtca v Postojni je Društvo Drobnovratnik preprečilo, da ob gradnji niso posekali vseh dreves na zelenici, kjer bo stal. Od štirinajstih dreves so ostala štiri. Predsednica društva Špela Koblar Habič razlaga, da drevesa v mesta prinašajo košček narave, čistijo zrak, hladijo ozračje, zadržujejo padavine in prečiščeno vodo hlapijo nazaj v ozračje. So življenjski prostor pticam in drugim živalskim vrstam. 

Društvo je veselo, ker so jim na občini prisluhnili in ker bo lahko o tej temi ozaveščalo v okviru participativnega proračuna. Občani so predlog potrdili,  kar pomeni, da problematiko prepoznavajo. V Sloveniji je veliko krajev, kjer se morajo rekonstrukcijam ulic in trgov drevesa umikati. Špela Koblar Habič razlaga, da reševanje te problematike zahteva malo daljše časovno obdobje in razmišljanje. Poslušaj. 

Foto: arhiv Društva Drobnovratnik 

Po (pre)dolgi ustvarjalni pavzi, ki je bila povezana z vsemi ukrepi v zadnjih dveh letih, danes Kulturno umetniško društvo Planina vabi na ogled gledališke predstave Strašilka.

V Kulturni dom Planina so danes ob 18. uri vabljeni otroci od 3. leta starosti dalje, je povedala Maja Batagelj. Z njo smo se pogovarjali tudi o vplivu epidemije na delovanje društva, njegovih načrtih in tudi o zaskrbljujočem stanju v kulturi. Poslušaj. 

Foto: KUD Planina 

Vodilni partner projekta Kras.Re.Vita  je Notranjski regijski park, projektni partnerji pa so še Zavod za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Zavod Znanje ter občini Postojna in Logatec. Zavod Znanje je predvsem zastopala enota Notranjski muzej Postojna, ki je dobila tudi nalogo, naj izdela dokumentarni film o naravnih vrednotah Planinskega polja, ki ga bodo kasneje – ko bo tam urejen informacijski center –  prikazovali v Ravbarjevem stolpu. 

Film je narejen, prvič ga bomo videli v torek ob 19. uri v Kulturnem domu Postojna. Dokumentarni film je posnel  Matej Vranič, ki ga poznamo tudi po dokumentarcu Divja Slovenija. Prikazal bo tudi tri vrste, na katere se je na Planinskem polju osredotočal projekt: navadnega netopirja, ptico kosca in travniško morsko čebulico, ki v Sloveniji raste le na Planinskem polju. Poslušaj. 

Fotografiji Planinskega polja in travniške morske čebulice: Slavko Polak, Notranjski muzej Postojna 

Slovenska karitas se je odzvala klicu na pomoč mednarodne Karitas in vabi k solidarnosti s prebivalci Ukrajine tudi državljane Slovenije. Zbrana sredstva in pomoč bo posredovala ukrajinskim kolegom, v akciji sodeluje tudi Župnijska karitas iz Postojne.  

Oblačil, posteljnine in odej ne potrebujejo, zbirajo pa prehranske izdelke (suho ali trajno ter dobro zapakirana osnovna živila, ki ne potrebujejo hlajenja: konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, mleko ipd.), higienske pripomočke (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke …), komplete prve pomoči in spalne vreče. Pomoč v Center karitas Postojna lahko prinesete v soboto od 9. do 10. ure in v četrtek od 17. do 18.