Cesta med Ravbarkomando in Planino s svojimi ostrimi ovinki že vrsto let privlači motoriste, ki na nekaterih odsekih lahkomiselno preizkušajo svoje vozniške sposobnosti. Neznosen hrup moti prebivalce, dirkanje pa ogroža vse udeležence v prometu. Na tej cesti se je zgodilo že več težjih prometnih nesreč, tudi s smrtnimi posledicami.

Na Policijski postaji Postojna in Občini upajo, da bodo v sodelovanju z Direkcijo za ceste in Agencijo za varnost prometa izzivanju le naredili konec. Ukrepi za nadzor in umirjanje prometa bodo usmerjeni na najbolj problematičen, 1750 metrov dolg odsek t.i. Kačjih rid. Cestne kamere in merilci hitrosti pa naj bi na prehitre motoriste prežali že pred naslednjo sezono. Poslušaj. 

Dr. Robert Brus je vodilni slovenski dendrolog, mednarodno priznan strokovnjak in redni profesor na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete v Ljubljani. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih publikacij na temo drevesnih in grmovnih vrst, med katerimi zavzema osrednje mesto monografija Drevesne vrste na Slovenskem. Zanimata ga predvsem genetska in morfološka variabilnost lesnatih rastlin, posveča se tudi urbanemu gozdarstvu. Že od gimnazijskih let ga privlačijo sredozemski gozdovi, njegovo strokovno pozornost pa so pritegnile tudi obrobne domače drevesne vrste.

Prihaja iz Ravnika pri Logatcu, vasice nad Hotedršico, kjer si je z družino postavil  hišo s pogledom na širne notranjske gozdove. Čeprav že nekaj časa živijo v središču Ljubljane, na prvotnem domu preživijo vse konce tedna in vse poletje. Sam sicer pravi, da si je študij izbral po naključju, vendar pa je gozdarstvo skozi leta  preraslo v strokovno strast, ki mu ne da miru niti med povsem običajnim sprehodom po gozdu. Prisluhni pogovoru. 

Metka Črnugelj je 18-letna Postojnčanka, ki že od malih nog igra flavto. Domačini jo poznajo tudi po igranju v Postojnski godbi 1808. Izhaja iz znane glasbene družine. Starši igrajo kitaro, Metko pa je pri sedmih letih začela zanimati flavta. Male deklice ni pritegnil le njen zvok, ampak tudi lesk.

Mojstrstvo zahteva veliko vaje, a Metka ve, da se bo obrestovala vsaka ura, ki jo posveti igranju flavte. Ob vseh glasbenih in šolskih obveznostih ji ostane malo prostega časa, tega pa najraje preživi v družbi s prijatelji in to v živo, ne preko socialnih omrežij. Teh  skoraj ne obiskuje.

Naravne in druge nesreče lahko puščajo globoke sledove, ne le pri udeležencih nesreč, njihovih svojcih in prijateljih, pač pa tudi pri tistih, ki jim pomagajo. Reševalne enote imajo zato tudi zaupnike, ki jim nudijo psihološko pomoč in oporo.

Članica in podpredsednica PGD Unec Helena Šlajnar razlaga, da so zaupniki usposobljeni posamezniki  iz vrst različnih reševalnih skupin iz vrst gasilcev, jamarjev, gorskih reševalcev … in po zahtevnejših in stresnejših intervencijah lahko posredovalce psihološko razbremenjujejo. Sama je gasilska zaupnica. Poslušaj. 

 Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Najstarejši in največji policijski čoln P-111 bo po 26 letih uporabe nov XXL eksponat v Parku vojaške zgodovine Pivka. Morju je v slovo potrobil v sredo, v Luki Koper so ga temeljito očistili, danes ga bodo naložili na tovornjak, jutri zjutraj pa bo konvoj krenil na pot in po sedmih urah prispel v Pivko.

Direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič je dejal, da gre za izjemno logistično operacijo, prevoz stoletja. Patruljno reševalna ladja je dolga skoraj 20 m, široka 5 in visoka do 7 metrov. Prav višina je tista, zaradi katere bo pri prevozu sodelovalo kar okoli 100 ljudi. Janko Boštjančič pravi, da so po navdihu argonavtov, ki so resda ubrali ravno obratno smer, operacijo poimenovali Argo 2. Poslušaj. 

Foto: Rok Pirjevec za PVZ