Dramaturginja, publicistka, recenzentka, nekdaj zaposlena v Splošni knjižnici Logatec, aktivna v radijskem kulturnem programu ARS, predsednica zadnje žirije na Borštnikovem srečanju, bodoča selektorica festivala in še kaj. Vse to je Vilma Štritof, ki izvira iz Bločic. Osnovno šolo je obiskovala v Grahovem, gimnazijo pa v Postojni. Kot mlada se je navduševala nad tekom na 800 metrov, vendar je prevladala kultura nad športom.

Sodelovala je z vidnejšimi režiserji in prejela tudi častno priznanje za dramaturgijo. Čeprav živi v Mengšu, se v domače kraje večkrat vrne. Tekoče govori angleško, pa tudi francosko, rada ima rusko literaturo, najgloblje se je dotakne Dostojevski. Ima tudi dva odrasla otroka, hčerka že vrsto let živi v tujini. Več v prispevku.  

V Društvu upokojencev Postojna, ki prav letos praznuje 70 let delovanja, se trudijo ustvariti ustrezne pogoje za dostojno življenje starejše generacije. Lahko se pohvalijo z zelo velikim številom članov, saj jih združujejo več kot tisoč. Kljub težavam in slabim materialnim možnostim so uspeli realizirati precej zastavljenih ciljev.

Pri svojem delu, kolikor je le mogoče, sledijo interesu in potrebam članstva. Predsednik društva upokojencev Postojna, Cveto Bajc nam je povedal, da je delovanje zaradi kovid pogojev letos okrnjeno, kljub vsemu pa so izpeljali precej pohodov in drugih športnih dejavnosti na prostem. 

V Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna so se odzvali na zgodbo, ki kroži po družbenih omrežjih. Gre za domnevno »skrivnostno smrt štirih novorojenčkov cepljenih mamic pred dvema tednoma«. »Zgodba je povsem izmišljena in jo v celoti zavračamo,« so zapisali na Facebook profilu Porodnišnice.

»Smo porodnišnica, v kateri zaposleni svoje delo opravljamo s srcem in dušo, predvsem pa na najvišjem strokovnem in profesionalnem nivoju, zato nas take grozljive in lažne zgodbe globoko prizadenejo,« je še zapisano v odzivi kolektiva ustanove. Tudi direktor Aleksander Merlo je s po njegovem nesmiselno izmišljotino seznanjen, povoda za širjenje neresnic o dogajanju v bolnišnici pa ne pozna. Kot je povedal, v porodnišnici v zadnjem obdobju ni bilo dogodka, ki bi jih lahko sprožil. »Če bi prišlo do česarkoli podobnega, bi se po naši prijavi zagotovo odzvali tudi na Ministrstvu za zdravje,« je prepričan porodničar. V postojnski porodnišnici po njegovih podatkih sicer zabeležijo povprečno en primer smrti novorojenčka na 1000 porodov.

Več v prispevku.

Cerkničana Roberta Kužnika najbolj poznamo po izdelovanju replik del Maksima Gasparija, še posebej Gasparijevih narodnih jaslic. Akademski slikar iz Selščka nad Cerknico je v likovno govorico ujel bogato slovensko ljudsko izročilo. Robert Kužnik, ki se ob delu poglablja tudi v slikarjevo življenje, tako vse bolj spoznava, ohranja in javnosti posreduje tudi umetnikovo in narodovo duhovno sporočilo.

O njem lahko razmišlja tudi na čolnu sredi Cerkniškega jezera, saj je dolgoletni član Ribiške družine Cerknica. Protiutež jezerski samoti pa je gotovo delovanje v Turističnem društvu Menišija, v okviru katerega se je pravzaprav začel njegov dialog z Gasparijem. Poslušaj.  

 Foto: Andreja Hiti Kužnik 

Špela Sanabor s Prestranka je mlada ustvarjalka, pesnica, ki je bila vedno posebno svojeglavo dekle in je kljub cerebralni paralizi, s katero se je rodila, dosegla vse. Zaključila je študij na Oddelku za bibliotekarstvo in informacijsko znanost Filozofske fakultete v Ljubljani. Zakaj ta študij? Zaradi velike ljubezni – knjige. 

Pisanju poezije se je posvetila že v gimnazijskem obdobju, pred 14 leti, do zdaj je izdala že dve pesniški zbirki. Kot je pogosto pri vseh začetkih, je bil tudi njen korak v pesniške vode težak. V prvi zbirki so zbrane osebno-izpovedne pesmi.