V Likovnem salonu Kočevje bo od 18. ure naprej na ogled razstava “Nekaj skic iz kotov in s polic” z risbami in grafikami, nastalimi v različnih obdobjih, akademskega slikarja Iva Mršnika. Gre za motivno raznolika dela od portretov, avtoportretov, krajin in abstraktnih psihogramov v avtorjevem prepoznavnem slogu. Uradnega odprtja ne bodo pripravili.
Likovni salon Kočevje v njegovem ustvarjalnem opusu izpostavlja serijo glav iz sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, kjer je s svojo odločno gesto obraz začel razkrajati v povezano, tekočo poudarjeno linijo, ki se zgosti v točki desnega očesa. Gesto razkrajanja in zgoščevanja v eno točko nato neprekinjeno ohranja skozi celotno serijo risb in grafik.
Na prvi pogled gre sicer za motivno raznolik opus (portreti, avtoportreti, krajine in tudi abstraktni psihogrami), vendar pa Mršnik vseskozi ohranja svoj razpoznaven slog. Ta izhaja iz risbe in njenega razumevanja. Risbo uporablja kot sredstvo za izražanje svojih občutij. Risbe predstavljajo spontano potovanje roke po papirju ali grafični plošči na katerih ostaja avtorjeva sled miselnih tokov zavesti. Svojo unikatno sled avtor pušča za sabo z odtisi prstov ali dlani. Kompozicijsko ravnotežje pa pogosto doseže tudi s tanko ravno črto ali žarkom beline, ki učinkuje kot protiutež spontanosti in organskim oblikam. Velik poudarek Mršnik daje tudi strukturam, vzorcem in naravnim oblikam papirja. Včasih papir celo sam zmečka in tako dobi grobo, na nek način celo ekspresivno podlago. Papirje, ki jih je nagubala vlaga pa najde tudi med ostanki grafičnega procesa, so zapisali v kočevskem salonu.
Ivo Mršnik se je leta 1939 rodil v Knežaku. Med drugo svetovno vojno je živel pri očetovih starših na Kalu pri Pivki, po vojni se je družina preselila v Pivko, nato pa zaradi očetove službe na železnici v Šmarje pri Sežani. Osnovno šolo je začel obiskovati v Košani in jo zaključil v Sežani.
Najprej se je izučil za ključavničarja, na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pa je diplomiral leta 1968. Pri profesorjih Riku Debenjaku in Marjanu Pogačniku ter Gabrielu Stupici je končal tudi grafično in slikarsko specialko.
Od leta 1978 je bil zaposlen na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je leta 1998 postal redni profesor za risanje in grafiko. Za svoje zgodnje delo je leta 1969 prejel študentsko Prešernovo nagrado, najbolj prestižna pa je nagrada Ivane Kobilce, ki jo je za prepričljivo umetniško držo prejel leta 2018. Sodeloval je na več kot 100 skupinskih razstavah in samostojno v vseh pomembnih slovenskih galerijah.
Mršnikova razstava bo na ogled do 26. februarja.
Foto: Pokrajinski muzej Kočevje
