Akademska kiparka Milena Braniselj v domači Cerknici pomembno oblikuje javni prostor. Je avtorica več kipov in spominskih obeležij. V zadnjih letih je njeno likovno snovanje usmerjeno v Tabor, središče Cerknice. Pred njegovo rojstno hišo stoji njen doprsni kip glasbenika Frana Gerbiča, pred knjižnico pa je naredila poprsja Jožeta Udoviča in Franca Antona Steinberga.

Znanstveniku in pesniku se pridružuje psihiater. Jutri ob 13. uri bodo pred knjižnico odkrili kip še enega znamenitega Cerkničana, dr. Alfreda Šerka  Umetnica mora tenkočutno najprej samo odkriti  svoje upodobljence. Alfreda Šerka je videla kot zagonetno osebnost. Veseli jo, da z občino, ki je naklonjena umetnosti in z direktorico Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marijo Hribar skupaj odkrivajo tiste prednike, ki so v Cerknici pustili veliko sled. Poslušaj. 

Milena Braniselj med modeliranjem Jožeta Udoviča, prvega velikega Notranjca, ki je dobil mesto na Taboru. 

Foto: Ljubo Vukelič 

V soboto, 16. novembra 2024, se je v Športni dvorani Cerknica odvila košarkarska tekma med ekipama Globus in Košarkarskim kluba Cerknica. Domači igralci so v prvem polčasu pokazali lepo in kolektivno igro, kar jim je prineslo tudi večje vodstvo.

V drugem polčasu pa sta se spet pokazali mladost in neizkušenost fantov, saj so igralci v ključnih trenutkih naredili preveč napak, tako v napadu kot v obrambi in s tem izgubili samozavest, potrebno za zmago. Cerkniške košarkarje decembra čakata dve tekmi, 7. decembra v Športno dvorano Cerknica prihaja ekipa Stražišče Kranj, pred koncem leta pa še gostovanje v Radovljici. Poslušaj. 

Maja Cubr je univerzitetna diplomirana kulturologinja in socialna antropologinja ter certificirana transakcijska analitičarka s certifikatom ITA-a (International Transactional Analysis Academy). V okviru Društva Projekt Človek na področju duševnega zdravja in adiktologije dela že 15 let.
V Mestni knjižnici Postojna ta četrtek pripravlja predavanje o splošnih adiktoloških spoznanjih. Na njem bo opredelila koncept zasvojenosti, različne oblike, nato pa predstavila t. i. “ubijalce samostojnosti”, torej vpliv kontekstov družine na sam razvoj zasvojenosti.

Prvi začetki javnega knjižničarstva na ilirskobistriškem so bili v letu 1864, ko je bila ustanovljena Narodna čitalnica s skromno knjižnico. Njen ustanovitelj je bil Matija Ličan. Leta 1964 pa je občinska skupščina ustanovila matično knjižnico, ki je pokrivala s svojim delovanjem celotno ilirskobistriško občino. Sredi leta 1985 si je nadela ime lokalne pesnice Makse Samsa, ki bo v ospredju tudi na jutrišnji prireditvi.
Na prireditvi bodo predstavili še projekt Primorci beremo, ki je ponudil z rekordnimi številkami. V desetih primorskih knjižnicah je 1120 sodelujočih bralcev letos prebralo kar 8338 knjig, 500 več kot prejšnje leto. Tradicionalno dobra udeležba v projektu je na ilirskobistriškem, kjer so se bralni akciji pridružili v prvih letih. Najbolj priljubljeni knjižni naslovi sodobnih slovenskih avtorjev so tudi po zaključku akcije med pogosteje izposojenimi.

V petek ob 13. uri bo slovesno na Taboru v Cerknici, saj bodo tam odkrili kip psihiatra in profesorja dr. Alfreda Šerka. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Svet za kulturo Občine Cerknica sta gonilni sili oblikovanja »prostora velikih« pred knjižnico v Cerknici.  Kot je povedala direktorica knjižnice Marija Hribar, želita opozoriti na pomembne Notranjce, pomembne osebnosti tega prostora, saj “Notranjska ni bela lisa, sploh pa ne v pameti in talentih.”

Pred knjižnico sta že doprsna kipa pesnika Jožeta Udoviča in vsestranskega raziskovalca ter politehnika Franca Antona Steinberga, na drugi strani taborskega obzidja v domačo hišo zre glasbenik Fran Gerbič. Vse doprsne kipe je naredila akademska kiparka, domačinka Milena Braniselj.  

Alfred Šerko se je leta 1879 rodil v Cerknici kot potomec pomembnih cerkniških rodbin Šerko in Obreza. Bil je med prvimi rednimi profesorji na Univerzi v Ljubljani, skoraj nepretrgoma je bil dekan Medicinske fakultete, bil pa je tudi rektor univerze.

Iz filozofije je promoviral leta 1903 na Dunaju, šest let kasneje še iz medicine, zanimala ga je psihiatrija. Preden se je vrnil v Ljubljano, je služboval tudi v Muenchnu, na Dunaju, kjer je vodil nevrološki oddelek, in v Trstu. Njegova razprava Im Mescalinrausch iz leta 1913 je še danes veljavna osnova za študij o psihopatoloških stanjih. Raziskoval je anatomijo in fiziologijo živčevja ter o tem napisal slovenska učbenika. V delu o psihoanalizi je zavrnil Freudovo psihoanalizo. Dr. Alfred Šerko je bil priljubljen med študenti in bolniki. 

Kot vsestranska osebnost širokega miselnega obzorja je bil tudi ustanovitelj kluba Penatov in leta 1926 Društva ZOO, prvega živalskega vrta v Sloveniji. Prav legendarna je bila njegova ljubezen do kač. Poslušaj.