Koronavirusna različica omikron se bliskovito širim, z njo pa tudi zaskrbljenost, saj bi lahko ohromila življenje, za del populacije pa je prav tako nevarna, kot so druge. Da gre za zelo nalezljivo mutacijo virusa, ugotavlja tudi direktorica Zdravstvenega doma Postojna prim. dr. Irena Vatovec.

Pri svojem delu opaža, da zbolevajo dvakrat  cepljeni, a prebolevajo lažjo obliko koronavirusne bolezni; v ZD Postojna so obravnavali tudi trikrat cepljenega bolnika, ki je imel minimalne simptome. Drugače je z necepljenimi in ljudmi s kroničnimi boleznimi. Zdravnica poziva k cepljenju, ogrožene k poživitvenemu odmerku in k upoštevanju preventivnih ukrepov: nošenju mask, prezračevanju prostorov in testiranju. Poslušaj. 

 Foto: Valter Leban 

Peti val epidemije novega koronavirusa bo zaznamovala različica omikron, ki je bistveno bolj nalezljiva od dosedanjih. Po nekaterih projekcijah bi lahko bila v določenem trenutku skoraj četrtina prebivalcev Slovenije okužena ali v karanteni, kar bi se poznalo na vseh ravneh družbe. Domovi za starejše občane na območju, ki ga pokriva regijski štab civilne zaščite, se na morebiten večji izpad zaposlenih ali dejavnosti, od katerih so odvisni – od dovoza hrane do oskrbe z energenti  – že pripravljajo. Včeraj so imela vodstva domov tudi posvet s predstavniki civilne zaščite, NIJZ ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Kot sta poudarila tako državni sekretar Cveto Uršič kot direktorica Doma upokojencev Postojna Alenka Curk, domovi načrte za črn scenarij že imajo, a če bo veliko zaposlenih odsotnih, se bodo morali omejiti le na najnujnejše delo. Kot je povedal Cveto Uršič, so se na ministrstvu tudi uskladili z varuhom človekovih pravic in zapisali, da bodo domove zapirali samo, ko bo to nujno potrebno in še to le za nekaj dni. Alenka Curk pa razlaga, da so se v dveh letih že navadili živeti z ukrepi, čeprav so včasih, še posebej za svojce, težki. Domovi se povezujejo, med seboj delijo izkušnje in dobre prakse, odlično teče komunikacija z ministrstvom. Žal pa jih pomanjkanje kadra pesti že zdaj in v veliko pomoč so jim dijaki zdravstvene nege. Poveljnik regijskega štaba CZ Sandi Curk pa na podlagi preteklih izkušenj stavi tudi na humanitarnost in solidarnost. Poslušaj. 

Dela s pluženjem in posipanjem cest v Občini Postojna koncesionarja, Cestno podjetje Koper in družba Kompost, letos še nista imela prav veliko. Nekaj več dela je bilo s prvo januarsko snežno pošiljko, ki pa je bila vseeno manj obilna, kot so pričakovali. Na Kompostu so na zimo dobro pripravljeni že od 15. novembra, zatrjuje Robert Rogič, navajen, da vsaj prvo konkretno sneženje izzove plaz pritožb.

Ob tem še enkrat opominja na prioritete, pa tudi na dolžnosti   upravnikov večstanovanjskih stavb, javnih zavodov in drugih ustanov ter lastnikov objektov in zemljišč, ki jih k čiščenju snega in posipanju zavezuje občinski odlok. Občina Postojna je za aktualno sezono predvidela 180 tisoč evrov za mesto in še enkrat toliko za lokalne ceste in javne poti po krajevnih skupnostih. Lanska zimska služba je občino stala okoli 325 tisoč evrov. 

Foto: arhiv Občine Postojna 

Občina Logatec je izdelavo idejnega načrta za širitev Osnovne šole Tabor v Gornjem Logatcu naročila že leta 2017, za gradbeno dovoljenje pa prvič zaprosila že leto kasneje in ga dobila šele konec leta 2021, najdlje je čakala na soglasje Direkcije RS za vode.

Občina bo na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja lahko kmalu začela iskati izvajalca del.  Župan Berto Menard meni, da bi za fazo, za katero ima gradbeno dovoljenje, občina odštela milijon in pol evrov, razmišlja pa že o novi širitvi. Poslušaj. 

Melita Ovsec Plos iz Loške doline je spretna v ročnih delih. Ročne spretnosti s pridom izkorišča za izdelovanje najrazličnejših izdelkov. Izdeluje pretežno zase, dela pa zapestnice, ogrlice, uhane, polstene torbice, pri tem pa tudi šiva in naredi kakšno poslikavo. Čeprav je njeno delo nepovezano z umetnostjo, prosti čas preživlja ustvarjalno in športno, saj rada tudi kolesari in premaguje daljše razdalje sama ali s prijateljicami.

Pri ustvarjalnem delu ji pomaga družina – mož in oba sinova so tehnično podkovani in tako marsikdaj nastane izdelek, ki ni samo estetski, ampak tudi funkcionalen. Tudi njena sinova sta se v okviru Tehnične zveze udeležila več tekmovanj in bila zelo uspešna. Pri delu Melita Ovsec Plos uporablja različne materiale, odvisno od izdelka, ki se ga loti. V poštev pridejo glina, vrvice, volne, svila, polst, umetno usnje in podobno. Svoje izdelke je že razstavljala v okviru skupinskih razstav. Več v prispevku.