Od sobote naprej bodo organizaciji TD  Menišija tudi letos pri cerkvi v Selščku na ogled Gasparijeve slovenske narodne jaslice v naravni velikosti. V rojstnem kraju slikarja Maksima Gasparija si jih bo do 9. januarja moč ogledati vsak dan med 17. in 20. uro. Repliko Gasparijevih narodnih jaslic je poznavalec in občudovalec slikarjevega dela Robert Kužnik prvič izdelal leta 2015, v naravni velikosti pa leta 2019, ko smo obeleževali 100. obletnico jaslic, polnih simbolike, zgodovine in zanimivih likov. 

Robert Kužnik napoveduje, da bodo letošnjo postavitev za cerkvijo povišanja Svetega križa spremljale tudi novosti. TD Menišija bo med drugim na ogled postavilo tudi 40 večjih reprodukcij  znamenitih slikarjevih razglednic z adventnimi, božičnimi, novoletnimi motivi. Kaj bo še novega? Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Zavod za gozdove Slovenije je tudi letos izbral najbolj skrbne lastnike gozdov. Priznanje je prejel po en posameznik iz vsake od 14 območnih enot zavoda, ki je med drugim izkazal zgledno gospodarjenje z gozdom, tesno življenjsko povezanost z njim, strokovno izvedbo del v gozdu, spoštovanje večnamenske vloge gozdov in prizadevanja za  varno delo v gozdu.  Na Območni enoti Postojna je najbolj skrben lastnik postal Janez Kastelic iz Knežaka, na območju sežanske enote pa Bojan Majdič iz Topolca pri Ilirski Bistrici.

Gozdna posest Janeza Kastelica meri 7 ha, skupaj z očetom  pa upravlja še domačo kmetijo z 18 ha gozdne posesti  in 1 ha kmetijske posesti. Po srednji gozdarski šoli v Postojni, je zaključil  študij na višješolskem študiju gozdarstva Univerze v Ljubljani. Najprej se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Postojna, potem pa na KGZ Pivka, kjer deluje kot odkupovalec lesa, kot popoldansko obrt pa ima registrirano obrezovanje drevja.

Vsa dela v gozdu opravlja sam in to izredno strokovno, kvalitetno in varno. Ves čas se strokovno izobražuje, opravljeno ima tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo za sekača in traktorista. Pri gospodarjenju z gozdovi upošteva tako usmeritve revirnega gozdarja kot usmeritve gojitvenih načrtov, kjer aktivno sodeluje pri njihovi izdelavi.  Gozdno posest ima s prometnicami popolnoma odprto, ravno tako pa redno obnavlja meje svojih parcel in je v vsakem pogledu vzor ostalim gozdnim posestnikom.

Tudi Bojan Majdič iz Topolca pri Ilirski Bistrici z zgledom spodbuja aktivno gospodarjenje lastnikov gozdov z gozdovi in odgovoren odnos do gozdne lastnine. Na njegovi kmetiji se ukvarjajo z živinorejo, pomemben del dohodkov pa prinese 20 ha skrbno negovanih gozdov ter dopolnilna dejavnost – posek in spravilo lesa.  

Po sanaciji v vetrolomu pred petimi leti poškodovanega pretežno borovega gozda, izvaja posredno premeno  tega v mešan gozd bukve, gorskega javorja in smreke. Veliko dela vlaga tudi v izgradnjo, obnovo in vzdrževanje gozdnih prometnic in se posveča obnovi suhih zidov, ki so del protipožarne infrastrukture na Krasu. Ker razdrobljena zasebna gozdna posest otežuje dobro in učinkovito delo z gozdom, se v okviru dopolnilne dejavnosti  kmetiji se povezuje še z dvema podobnima izvajalcema gozdarskih del. Tudi Bojan Majdič svoje znanje nadgrajuje, ima tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo za sekača in traktorista, opravlja tudi tečaj za NPK gozdarski gojitelj in za upravljanje z žičnico.

Tako Janez Kastelic kot Bojan Majdič se povezujeta s skupnostjo, v kateri živita. Janez Kastelic  je aktiven v PGD Knežak  in aktualen poveljnik Gasilske zveze Ilirska Bistrica; Bojan Majdič pa je  aktiven član strojnega krožka Burja, zelo dobro sodeluje z lovci, ki imajo na njihovi parceli postavljeno lovsko prežo.

 V akciji promocije skrbnega gospodarjenja z gozda sta se Zavodu za gozdove Slovenije  letos pridružila tudi Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  

Pripravljeno po utemeljitvah, ki sta jih napisala Evgen Ostanek – vodja ZGS KE Knežak  in Dane Milošević – vodja ZGS KE Ilirska Bistrica. 

Na fotografiji Janez Kastelic 

Na Srednji šoli Postojna bodo že v naslednjem šolskem letu vpisali prvi oddelek novega programa Predšolska vzgoja. Nova možnost izobraževanja po eni strani pomeni nadgradnjo že obstoječih programov, na drugi pa protiutež pretežno moškemu spolu privlačnim programom, kot so avto serviser, strojni tehnik, oblikovalec kovin in računalniški tehnik.

Najpomembnejši povod za nov program pa so seveda potrebe lokalnega okolja. Vizija ustanove pa je že vseskozi postati pomemben regijski šolski center, pravi ravnateljica Helena Posega Dolenc. Poslušaj. 

Po 5-letnem premoru so se unški gasilci ponovno postavili pred fotografski objektiv in ustvarili vroč 13-listni koledar gasilcev zgoraj brez. Z zbranimi sredstvi od prodaje koledarja želijo zamenjati dotrajano, skoraj 40 let staro gasilsko avtocisterno. 

Za zamenjavo vozila potrebujejo precej sredstev, zbrati pa jih morajo tudi s prostovoljnim delom v svojem prostem času. Pri nakupu vozila jim  bosta sicer finančno pomagali tudi Občina Cerknica in Gasilska zveza Cerknica. Podobnega projekta so se, kot rečeno, lotili že pred petimi leti, vendar je nabor gasilcev tokrat rahlo spremenjen. Koledar lahko naročite na spletni strani koledar.pgd-unec.si. Veseli bodo vsakega prispevka.

Na Evropskem kongresu mladih kmetov, ki je  pod naslovom Mladi kmetje kot vzor odpornosti v hibridni obliki potekal iz Evropskega parlamenta v Bruslju, je slovenski inovativni mladi kmet Gregor Slavec v četrtek prejel evropsko nagrado za mlade kmete za najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij.

Ob prejetju nagrade je povedal: »Tako, kot sem nepričakovano prejel naziv Inovativni mladi kmet 2021 v Sloveniji, tako me je  ponovno presenetila evropska nagrada za mlade kmete. Neverjetno! Sam imam sicer od samega začetka mojega kmetovanja jasno zastavljene cilje, a tovrstnih nagrad in priznanj nisem imel med njimi; zato je tudi ta današnja EU nagrada zame povsem nepričakovana. Upam in si močno želim, Upam in si močno želim, da bo ta nagrada delček enega mojega cilja oz. spodbuda, da bi čim več mladih prevzelo kmetije in jih uspešno vodili; le pogumno! Iskrena hvala vsem, ki so mi pomagali spisati to zgodbo v Evropi, predvsem Zvezi slovenske podeželske mladine in evropskemu poslancu g. Francu Bogoviču!«

Evropska nagrada za mlade kmete, ki se podarja na kongresu, izpostavlja in nagrajuje mlade kmete za trajnostne in inovativne rešitve ter prakse, ki odgovarjajo na izzive, s katerimi se sooča kmetijski sektor. To so menjava generacij, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, prehranska varnost, tehnološki napredek in razvoj podeželja. Nagrada je bila uvedena leta 2012, da bi bolje prepoznali osrednjo vlogo, ki jo imajo mladi kmetje na podeželju, in priznali inovativne pristope, ki jih uporabljajo pri svoji kmetijski dejavnosti. Podeljuje se za tri področja: najboljši digitalni projekt, najbolj odporen projekt in najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij.
Na kongresu je sicer sodelovalo več kot 400 udeležencev iz vse Evrope, poleg mladih kmetov tudi  oblikovalci politik ter predstavniki krovnih evropskih in državnih kmetijskih stanovskih organizacij ter predstavniki evropskih institucij, so zapisali v  pisarni slovenskega evropskega poslanca Franca Bogoviča. Slovenijo so poleg Gregorja Slavca na kongresu predstavljali še predstavniki Zveze slovenske podeželske mladine kot nosilci slovenskega izbora inovativnega mladega kmeta ter Bogovič kot slovenski ambasador kongresa.