Novice

  • NAJVEČ SPREMEMB OKOLI RAKEKA

    Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor in graditev javno objavlja pobudo za Državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške proge na odseku med Logatcem in Postojno.  Pobuda je do 17. aprila  javno objavljena v digitalni obliki v prostorskem informacijskem sistemu oziroma na vladnem spletnem portalu Državno prostorsko načrtovanje.  Nadgradnjo železniške proge pa bodo javno predstavili trikrat, v sredo, 2. aprila, ob 17. uri v Gasilsko reševalnem centru Postojna, dan zatem ob 17. uri, v dvorani Gasilskega doma Rakek, in v torek,  8. aprila, ob 17. uri v veliki sejni sobi Upravnega centra Logatec

    Odsek obravnavane proge je dolg približno 22,5 km, nadgradnja bo progo skrajšala za kilometer. Ker bodo hitrosti višje, se bodo potovalni časi vlakov zmanjšali za okrog 12 minut,

    Na obravnavanem odseku sta trenutno ena železniška postaja in eno postajališče. Postajo Rakek nameravajo prestaviti iz naselja, pri čemer bodo ločeno umestili tovorno postajo Rakek na novo lokacijo pri Ivanjem selu in potniško postajališče Rakek na novo traso v naselju Rakek, postajališče Planina pa bodo ukinili. Večja sprememba proge je tudi na območju severno od Rakovega Škocjana, kjer načrtujejo  ni dva predora in tri viadukte. Rekonstrukcija je sicer del nadgradnje proge Ljubljana–Divača. 

     

    Prikaz: Državno prostorsko načrtovanje 

    • proga
  • KLJUČNI SO PREVENTIVA, ZGODNJE ODKRIVANJE IN HITER ODZIV

    LIFE Ornamentalias je projekt, ki od leta 2023 do leta 2029 poteka  pod vodstvom Zavoda RS za varstvo narave. Med desetimi partnerji iz Slovenije in Hrvaške je tudi Notranjski regijski park. Projektni partnerji se ukvarjajo s preprečevanjem in obvladovanjem škodljivih vplivov okrasnih invazivnih tujerodnih rastlin na naravo. 

    Želijo preprečiti vnos in širjenje invazivnih tujerodnih okrasnih rastlin iz urbanih območij v naravo, kar bo izboljšalo življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst na območjih Natura 2000. Invazivne vrste se namreč hitro razraščajo in pri širjenju svojih sestojev oblikujejo monokulturo, kar pomeni, da imajo negativne vplive na naravo, gospodarstvo, ker so nekatere alergogene, pa tudi na zdravje. Poslušaj. 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • NEDELJSKI KLEPET: JANA MODRIJAN

    Pred mikrofon smo povabili podjetnico Jano Modrijan, ki jo Logatčani dobro poznajo kot lastnico uspešnega frizerskega salona z več zaposlenimi v Gornjem Logatcu. Pred dvanajstimi leti ji je bolezen preprečila opravljanje poklica, ki mu je do takrat predajala vso svojo energijo.
    Zgovorni frizerki so zdravniki diagnosticirali sindrom kronične utrujenosti in fibromialgijo. Primorana je bila spremeniti svoj poslovni načrt, po težki preizkušnji pa postala odločena, da bo prek svoje zgodbe pomagala tudi drugim, ki se soočajo s podobnimi izzivi. Škarij popolnoma še ni odložila, se pa danes ukvarja tudi s kovčingom.

    Avtor:Jaka Zalar
  • ZGLED DANAŠNJIM ZNANSTVENIKOM

    Za domovino evropske znanosti velja stara Grčija in kakšen fenomen je Cerkniško jezero, nam pove dejstvo, da ga je omenjal že antični geograf Strabon. Poudarjeno veliko jezero najdemo na starih zemljevidih Evrope, s presihajočim poljem so se ukvarjali predhodniki moderne znanosti, vznemirja pa tudi sodobne znanstvenike. Na pobudo Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica imamo v slovenskem jeziku tudi vsa ključna dela, v katerih lahko opazujemo razvoj krasoslovja, pa tudi prilagajanje objezerskega človeka nepredvidljivi vodi.

    Med prevedenimi deli je tudi pred desetimi leti izdano Temeljito poročilo o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru Franca Antona Steinberga, letos marca pa je predstavila še  prevod njegove knjige Prečudovito jezero ali opis Cerkniškega jezera na Kranjskem, povzetek nemškega izvirnika, ki je izšel v Bruslju. Spremno besedo je napisal akademik, prof. dr. Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Povedal je, da so izdaje avtorjev, ki so se ukvarjali s Cerkniškim jezerom in na ta način seveda s krasom, zelo pomembne, saj opisujejo kraške pojave, ki so svetovnega pomena. Izdaje tovrstnih del pa krepijo zavedanje domačinov, na kako posebnem kraju jim je dano živeti. Poudaril je, da  tem avtorjem ne smemo ničesar očitati. Nasprotno, prvi so začeli v razlaganje kraških pojavov vključevati zadnja dognanja iz takrat razvijajoče se naravoslovno znanosti.  V spremni besedi Franci Gabrovšek tudi posvari pred posegi v Cerkniško jezero. Zaradi podnebnih sprememb in posledično spremenjenega hidrološkega režima je že brez posegov prihodnost Cerkniškega jezera zelo težko opredeljiva.  Poslušaj. 

     

    Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • V PIVKI SLOVESNO ODPRLI DOM

    Prvi pomladanski petek v letu 2025 bo zapisan v zgodovino Občine Pivke. V sami Pivki so po dveh letih čakanja zaradi pomanjkanja kadra slovesno odprli SeneCurino enoto doma za starejše občane. V njej je na voljo 64 postelj. Večina sob je enoposteljnih.

    V pritličju doma so uprava, ambulante, prostori za delovno terapijo in fizioterapijo. Prvo nadstropje je namenjeno stanovalcem z demenco, v drugem nadstropju sta bivalno-negovalni oddelek in oaza. Objekt obdaja vrt. Župan Robert Smrdelj je zelo vesel, ker lahko občani zdaj starost preživljajo v domačem okolju, tudi minister Simon Maljevac je zadovoljen, pohvalil je prizadevanja občine in koncesionarja, ki so pripeljala do odprtja. Poslušaj. 

    Foto: Blaž Lenček 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin