Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča Cerknica ima nov prizidek, novo kurilnico, z novim fasadnim ovojem pa je stavba tudi energetsko varčnejša. Dela so bila vredna dobra 2,4 milijona evrov, k čemur je država primaknila 365 tisočakov, nekaj so dodali še drugi lastniki. Nove prostore, njihova bruto površina je 620 kvadratnih metrov, so uradno odprli v petek.

Župan Marko Rupar je na slovesnosti poudaril, da je skrb za primarno zdravstvo v občini Cerknica ob dobrem vodstvu zdravstvenega doma in zglednemu sodelovanjem občin ustanoviteljic na zelo visoki ravni in še enkrat spomnil na bitko za urgentno službo, ki zaenkrat na osrednjem Notranjskem ostaja. Večje investicije v zdravstveno varstvo so zaenkrat končane, občina pa se trudi, še posebej s kadrovskimi stanovanji, da v Cerknici zdravniki ostajajo, oziroma vanjo prihajajo.

Tako župan kot direktorica zdravstvenega doma, zdravnica splošne medicine Olga Doles, sta spregovorila o pomembnosti sodelovanja. Sam zdravstveni dom je iz deleža presežka prihodkov nad odhodki, ki po delilni bilanci odpade na Občino Cerknica, financiral sončno elektrarno na svoji strehi, zanjo je  odštel 185 tisočakov, še 244 tisoč evrov pa je iz presežka prihodkov dela dal za prenovo obstoječih prostorov. Kot je povedala direktorica, so prostori za strokovno delo velika pridobitev. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Pustno društvo Cerknica je na dogodku Re-ci  Butale v petek predstavilo program pustovanja 2025, ko bo društvo praznovalo 50 let.  Ob jubileju bo karneval dobil novo veliko figuro, tokrat iz živalskega sveta, saj so se odločili za medveda. Na dogodku so naziv ambasadorka pusta podelili pevki Tanji Žagar. Kot je povedala, jo je pri cerkniškem  pustovanju prevzela skupnost, ki živi za eno stvar.

 V jubilejnem letu ne bo nova le velika figura, med drugim bo cerkniško pustovanje zaživelo tudi v dokumentarnem filmu in zborniku. Na petkovi napovedi pustovanja je zbrane pozdravil tudi župan Marko Rupar, saj je občina velika podpornica pustnega društva, letos pa bo z njim sodeloval tudi  Notranjski regijski park, ki pripravlja serijo dogodkov »Mesto pravljic«. Ti bodo potekali  od novembra do pustnega časa. Poslušaj prispevek. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica; prikaz: Pustno društvo Cerknica 

V galeriji Hiše kulture v Pivki je do 29. novembra na ogled razstava kiparja Boštjana Kavčiča, ki živi in ustvarja v Beli krajini. Je avtor več javnih skulptur v različnih mestih v Sloveniji in tujini, znan po svojem obsežnem kiparskem opusu. ORGanizmi trenutno štejejo 119 kosov. Osnovni material, iz katerega so narejeni, je kamen, ki ga včasih spremlja tudi les ali kovina.
Na razstavi predstavlja celoten sistem ORGanizmov s treh vidikov, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Vsak od njih je v galeriji predstavljen v svojem prostoru. Skulpturi, ki simbolično predstavljata Dejanja, sta nastali posebej za prostor, ki je geografsko gledano umeščen med dve reki, Pivko na eni strani in Reko na drugi, in kjer bosta ob koncu razstave kot del umetnikovega sistema tudi ostali.

V oddaji Nedeljski klepet se tokrat posvečamo kuhinji, potovanjem in psihologiji. Andreja Špeh prihaja iz Loške doline in združuje vse tri stvari. 

Andreja trenutno zaključuje doktorat iz psihologije, v okviru študija pa je eno leto živela na Švedskem, kjer je delala kot gostujoča raziskovalka na Karolinskem inštitutu. Poleg tega se ukvarja s kulinariko. Lahko smo jo spremljali v oddaji Masterchef, kjer je med drugim predstavila veliko lokalnih jedi. Njena strast so tudi potovanja, na katerih se najraje poglobi v spoznavanje kulinarike in kulture.

Od lanske jeseni pa konca leta 2019 poteka projekt Life Tršca. Vodilni partner je Notranjski regijski park, projekt pa je usmerjen v njegovo srčiko – Cerkniško jezero. Glavni cilj projekta je izboljšanje stanja ohranjenosti jezera v celoti, kar nameravajo doseči na več načinov. Eden je tudi poiskati optimalno pogostost košnje presihajočega polja. 

V Parku ne želijo, da jezero  postane  prekošeno, in lastnike zemljišč  z nič manjšimi finančnimi spodbudami pozivajo k manj pogosti košnji. Proučujejo spremembe na močvirnih zemljiščih in njihovo tako rastlinsko kot živalsko pestrost. Del raziskav iz projekta pa  ima lahko zelo uporabno vrednost, proučujejo tudi možnosti uporabe biomase s Cerkniškega jezera. Poslušaj. 

Foto: arhiv NRP