Snežniški gozdovi so bogatejši za novega risa. Iz prilagoditvene obore na območju Snežnika so namreč v okviru projekta Life Lynx člani ekipe včeraj na prostost izpustili risa Bliska. Gre za desetega risa, ki je v Slovenijo pripotoval v okviru omenjena projekta, in sicer iz Romunije, so sporočili projektni partnerji.

 V času prilagajanja so zanj skrbeli lovci lovišča s posebnim namenom Jelen, skupaj z odgovorno veterinarko in člani projektne ekipe Life Lynx, poimenovali pa so ga učenci Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. . Blisk je, kot so pokazale analize, oče risa Katalina, ki so ga prav tako izpustili iz obore na Snežniku in je svoj teritorij vzpostavil na območju Menišije in Rakitniške planote. V okviru projekta Life Lynx so do sedaj v naravo izpustili 14 risov; štiri na Hrvaškem in 10 v Sloveniji. Aktivnosti projekta Life Lynx v Sloveniji poleg finančnega mehanizma Life Evropske unije sofinancira ministrstvo za okolje in prostor, poleg vodilnega partnerja Zavoda za gozdove Slovenije pa v njem sodelujejo Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave ter partnerji iz Hrvaške, Italije, Romunije in Slovaške.

Foto: arhiv projekta Life Lynx 

Ob 330. obletnici rojstva letos obeležujemo Tartinijevo leto, ki spodbuja tudi programe glasbenega raziskovanja in izobraževanja. Slovitega skladatelja in violinista ter njegovo dediščino pa s Tartinijado popularizira in aktualizira tudi Glasbeno društvo Viola.

V sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Piran in tamkajšnjo Območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter z mentorji in ustanovami iz Slovenije, Hrvaške in Italije jo tradicionalno priredi maja na Tartinijevem trgu v Piranu. Letošnja bo to soboto ob 18.30. Zdravko Pleše, tudi predsednik Društva viola, in Tina Bržan sta leta 2012 začela s povezovanjem različnih generacij glasbenikov godalnih inštrumentov. Letos bo na njej 170 glasbenikov zaigralo tri skladbe iz Tartinijevih violinskih koncertov. Zdravko Pleše jih je priredil tako, da jo bodo lahko igrali vsi udeleženci dogodka – od učencev, do profesorjev, od ljubiteljev do profesionalcev. Na letošnji Tartinijadi bodo sodelovali tudi učenci ter učitelji iz Prestranka, Postojna, Podnanosa, Planine in Košane, pa tudi iz Glasbene šole Logatec. Poslušaj. 

Ukrajinski otroci iz Luganske sirotišnice in njihovi spremljevalci so se v dobrih dveh tednih že nekoliko privadili na življenje v Sloveniji. Selitev je bila še bolj kot za malčke stresna za strokovno osebje z otroki, čeprav se na SGLŠ, kjer razen strokovnega dela vodijo in koordinirajo projekt v celoti, trudijo, da bi jim življenje na tujem čim bolj olajšali.

Po besedah ravnateljice, Cvetke Krnel, skrbijo tako rekoč za vse, kar tujci potrebujejo. Gostoljubni vaščani so otrokom odstopili stavbo svojega kulturnega doma, ki je, po mnenju Krnelove, dovolj velik ter primerno urejen in opremljen. Za sirote je dobro poskrbljeno, ob tem pa na  SGLŠ  rešujejo še nešteto manjših in večjih zapletov, saj projekt zahteva ogromno usklajevanja med različnimi deležniki. Čeprav imajo na šoli že dolgoletne izkušnje z namestitvijo mladoletnih migrantov brez spremstva, jim te v aktualnih razmerah niso v veliko pomoč, ugotavlja ravnateljica.

V registru nesnovne kulturne dediščine je na novo vpisanih pet enot: priprava mlinčevk, vezenje po štetih nitih, vezenje po narisku, pridelava bučnega olja in izdelovanje suhorskih pirhov. Suhorski pirhi so pobarvana in s pomočjo praskanja z značilno ornamentiko okrašena velikonočna jajca, ki jih pred veliko nočjo izdelujejo v kraju Suhorje v Brkinih, v Občini Pivka.

 V družini Antonije Volk Krebelj na Suhorju vsaj že 170 let ohranjajo družinsko tradicijo risanja ali praskanja ‘pirihov’ z  značilnimi ornamenti in jih dopolnjujejo z novimi. Po letu 1990 je zanimanje za suhorske pirhe oživelo, tako da je Antonija Volk Krebelj risala pirhe tudi po naročilu in jih porisane vrnila ali podarila vaškim otrokom, izseljenim vaščanom in drugim. Poznavanje uporabe tehnike in ornamentike je odraslim in otrokom predstavljala na delavnicah, razstavah in drugih prireditvah. Njena ustvarjalnost je navdihnila druge ljudske ustvarjalce v lokalnem okolju in širše. Predvsem pa so danes njene potomke – Ulčerjeve ženske tiste, ki prenašajo znanje o izdelavi suhorskih pirhov na mlajše generacije. S prireditvijo Jožefovo in velika noč na Suhorju od leta 2016 so suhorski pirhi vedno bolj prepoznavni v kulturni in turistični ponudbi Brkinov in na Pivškem. Suhorski pirhi so pomemben del krajevne in regionalne identitete, so zapisali na ministrstvu za kulturo, ki vodi  register nesnovne kulturne dediščine, predloge za vpis pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej (SEM) – koordinator varstva nesnovne dediščine.

Suhorske pirhe na fotografiji izdeluje Jadranka Kristina Volk. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Fotograf Aleksander Kušlan iz Pivke, znan kot dolgoletni multimedijski ustvarjalec, glasbenik, tehnični konstruktor, jadralec in letalec se je poklicno zapisal predvsem ustvarjanju avdio-vizualnih vsebin, a v zadnjih letih mu še večji izziv predstavlja fotografija. Tako je že pred leti začela nastajati tudi impresivna razstava z naslovom Čas, ki ga več ni, ki je trenutno na ogled v pritličju postojnske  knjižnice.

To so slike o času, ki izginja, o času, ki ostaja zaustavljen v trenutkih kot sila spomina in moč doživetja.