Novice

  • DA BI SREDSTVA IZKORISTILI PAMETNO IN V KORIST LJUDI

    Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvone Černač je ob obisku Vlade v primorsko-notranjski regiji povedal, da je trenutno v teku 262 projektov v skupni vrednosti 139 milijonov evrov, kar ocenjuje za uspešno. Zadovoljen je, ker se število potrjenih projektov povečuje in vesel, ker se gospodarski kazalniki v njegovi domači regiji, obračajo navzgor. 

     Na obisku se je seznanil z izvajanjem projektov in izpostavil, da ob tem člani Vlade dobijo tudi dragoceno uporabniško izkušnjo, na podlagi katere lahko poenostavijo postopke v projektih. Cilj kohezijske politike je t. i. odporna, zelena in digitalna Evropa, občine so ob tem opozarjale, da gre za nadgradnjo osnov, kot so čistilne naprave ali kanalizacijski sistemi, za katere nimajo denarja. Minister odgovarja, da so uspeli v načrt za okrevanje pripeljati tudi manjše vodovodne in kanalizacijske sisteme, saj se zavedajo, da evropske države niso enako razvite. Poslušaj. 

       

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • VELIKO OBLJUB, PA TUDI KONKRETNIH ZAVEZ

    Z javno tribuno o razvoju regije se je končal vladni obisk primorsko-notranjske regije. Prinesel je veliko obljub, pa tudi nekaj konkretnih zavez za pomoč pri razvoju regije. V Postojni si tako lahko obetajo nov dom upokojencev, na Bistriškem pa bo država pomagala pri nadgradnji industrijske cone Bač. Veliko pozornosti so namenili infrastrukturi.

    Vlada je obisk začela z delovnim posvetom v Cerknici, ki ga je ob odsotnosti premierja Janeza Janše vodil podpredsednik vlade in minister za obrambo Matej Tonin. Kot je ta povedal po posvetu, so govorili o cestni infrastrukturi, težavah zaradi divjih zveri, zaščiti vodnih virov in možnostih gospodarskega razvoja v regiji.

    Največ časa pa so sogovorniki posvetili gradnji hitre ceste Postojna-Jelšane. Kot je na popoldanskem zaključnem srečanju z nosilci razvoja v regiji povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, je projekt v fazi študija variant trase, ki ga vodi Dars. Trasa naj bi bila izbrana naslednje leto, sprejetje državnega prostorskega načrta v letu 2025, realističen datum začetka gradnje pa je 2030. Poudaril je, da bo izbrana tista varianta, ki bo zagotovila najhitrejši začetek del.

    Del razprave so namenili še vadišču Slovenske vojske na Počku. “Odprti smo za dialog, pripravljeni smo se pogovarjati z vsemi občinami in nekatere stvari tečejo zgledno. Z Občino Postojna stvari tečejo nekoliko bolj počasi, vendar ministrstvo za obrambo kot kompenzacijo za našo aktivnost v tej regiji seveda izdatno financira lokalno skupnost. In to bomo delali tudi v naprej,” je dejal Tonin.

    Glede na številna vprašanja, ki bi jih v postojnski občini radi postavili Toninu zaradi vadišča na Počku, so pričakovali, da se bo minister med vladnim obiskom v regiji ustavil tudi pri njih, a se to ni zgodilo. Postojnski občinski svet je sicer v četrtek potrdil dogovor z obrambnim ministrstvom o medsebojnem sodelovanju pri uporabi lokalne javne infrastrukture. Občina bo v ta namen dobila nekaj manj kot 147.000 evrov in jih namenila za preplastitev več lokalnih cest.

    Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je podaril, da ima regija velik potencial, a je glede na trenutne gospodarske rezultate razvojno ogrožena, ključni kazalniki pa so pod slovenskim povprečjem. Njen potencial vidi predvsem na področjih lesne industrije in turizma. Kot je spomnil, je aktualna vlada v primorsko-notranjsko regijo skupaj vložila 53 milijonov evrov na različnih področjih.

    Že v četrtek je Počivalšek obiskal občino Ilirska Bistrica in napovedal pomoč države pri načrtih za nadgradnjo industrijske cone Bač. Na srečanju z gospodarstveniki iz regije je danes predstavil načrt za okrevanje in odpornost, v katerem je podjetništvu na voljo 427 milijonov evrov. Gospodarstveniki pa so ministra opozorili na težave pri investiranju in težave zaradi minimalne plače.

    Na zaključnem srečanju v Pivki so gospodarstveniki opozorili tudi na visoke cene energije in dolgotrajne postopke pridobivanja dovoljenj, kar podjetjem otežuje planiranje novih investicij. Kot je povedal predstavnik bistriškega Lesonita, je podjetje pred letom in pol za elektriko plačalo od 250.000 do 280.000 evrov mesečno, zdaj pa več kot milijon.

    Minister Vrtovec je odgovoril, da vlada problem visokih cen elektrike rešuje s pred nedavnim sprejetim zakonom, ki bo za gospodarstvo znižal tudi omrežnino. Minister Vizjak pa je dejal, da je za dolgotrajno pridobivanje dovoljenj lahko več vzrokov, tudi dejstvo, da podjetja prek zastopnikov oddajo nepopolne vloge, in kdaj lahko traja tudi leto dni, da je vloga popolna.

    Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa je postregel z informacijo, da ministrstvo pripravlja vodovarstveno uredbo za vodno zajetje Malni, ki napaja s pitno vodo celotno občino Postojna. Priprava dokumenta je po njegovih besedah v sklepni fazi priprav za sprejem.

    Ob obisku državnega sekretarja na ministrstvu za delo Cveta Uršiča v Postojni je padla odločitev, da gre tamkajšnji dom upokojencev v gradnjo nove stavbe in ne v prenovo sedanje. Kot je povedala direktorica Doma upokojencev Postojna Alenka Curk, je aktualna stavba stara 45 let in ni prilagojena potrebam stanovalcev. Kot je navedel Uršič, je težko napovedati, kdaj bodo začeli gradnjo, saj mora občina najprej zagotoviti primerno zemljišče in pridobiti gradbeno dovoljenje. V bližnji prihodnosti pa naj bi podpisali tudi pismo o nameri.

    Premierja Janeza Janše zaradi bolezni ni bilo na tokratnem obisku. Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Jelka Godec je po programu, ki je bil predviden zanj, med drugim srečala z županoma občin Cerknica Markom Ruparjem in Pivke Robertom Smrdeljem, pa tudi z vodstvom podjetja Hidravlik.

    Primorsko-notranjsko regijo sestavlja šest občin – Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke in Loška dolina. Sredi leta 2019 je imela 52.818 prebivalcev. Po površini je ena manjših, po gostoti prebivalstva pa najredkeje naseljena regija v državi.

    K celotnemu prebivalstvu Slovenije je prispevala najnižji delež, saj tam živi le 2,5 odstotka prebivalstva. Zato pa je delež tujih državljanov med prebivalci tu tretji največji v državi in znaša 7,5 odstotka. Stopnja delovne aktivnosti je bila v letu 2019 v tej regiji najvišja, kar 70-odstotna. Od tega je 41 odstotkov aktivnih delalo v drugi statistični regiji, velika večina v osrednjeslovenski. (STA)

  • AC POLICIJA KMALU TUDI NA PRIMORSKEM KRAKU

    Prva postaja ministra Aleša Hojsa ob vladnem regijskem obisku je bila Uprava avtocestne policije, po ogledu Centra za tujce pa je obiskal še Park vojaške zgodovine Pivka in se na delovnem kosilu srečal z načelniki in direktorjem Policijske uprave Koper. 

    O aktualnih temah smo se z njim pogovarjali tudi na Radiu 94.

  • VIP- URŠKA HROVAT

    V četrtek, 4. februarja so se pričele zimske olimpijske igre v kitajskem Pekingu. V dneh od njihovega pričetka navijamo in dihamo z našimi olimpijci, ki dosegajo neverjetne rezultate in na katere smo izredno ponosni in hvaležni, da s svojim delom in dosežki tako dobro promovirajo našo državo. V tokratnem VIP-u smo pri izbiri gostje ostali v olimpijskem duhu. Pogovarjali smo se namreš z Urško Hrovat, ki je barve naše države na OI zastopala kar trikrat. 

    Poleg tega, da smo skozi njej glasbeni izbor spoznali Urškin glasbeni okus, smo v pogovoru obujali tudi spomine na njene nastope na OI, spoznali tudi težke in naporne plati nastopov na tako pomembnih tekmah in se z Urško pogovarjali o njenem načinu življena danes. Več v prispevki >>>

    Avtor:Anja Curk Repič
  • TANGOČUTNO S SILVANO OREL KOS

    Priznana predavateljica in prevajalka Silvana Orel Kos iz Begunj pri Cerknici je iz danščine v slovenščino že prevedla pravljice največjega pravljičarja 19. stoletja, Hansa Christiana Andersena, sicer pa je prejemnica žanrske nagrade za prevod igrane nadaljevanke Tanek led. Konec lanskega leta pa se je lotila še enega podviga. Objavila je namreč 50 prevodov argentinskega tanga v pesniški zbirki Tangočutno.

    Predstavitev projekta je bila konec novembra lani prek spleta. Pesniška zbirka združuje besedila, ki opisujejo dogajanja v Buenos Airesu, gre za družbeno kritiko ali opisovanje razmer in mest, kjer se je argentinski tango razvijal. Nekatera besedila opevajo romantično ljubezen, večkrat pa gre za nesrečno, neizpolnjeno ljubezen. Pesmi so moškoizpovedne. Silvana Orel Kos zadnja tri leta tudi sama pleše tango in je pesmi prevedla zato, da bi bolje razumela besedila skladb, na katere ubira plesne korake. Več v prispevku.

     

    Avtor:Vesna Kovač
    • Tangočutno 1
    • Tangočutno 2
    • Silvana Orel Kos 1