Dom upokojencev Postojna je dotrajan, zgrajen pred 45 leti tudi ne zadošča več potrebam sodobne institucionalne oskrbe starejših. Ker ni dobil sredstev iz kohezijskega razpisa React-EU, je načrtovana obnova padla v vodo, a pokazala se je drugačna, boljša rešitev.

Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti je po pregledu stavbe sprejelo odločitev, da je bolj kot obnova smiselna novogradnja, za katero bo treba odšteti od 12 do 15 milijonov evrov. Prvi korak mora zdaj narediti občina –  zagotoviti zemljišče. Poslušaj. 

Iz državnih gozdov vsako leto izgine dobrih tisoč kubičnih metrov lesa. Leta 2020 so storilci izmaknili za 100 polnih tovornjakov lesa. Vešči so v sečnji in spravilu, saj naj bi bili večinoma iz gozdarske branže, sicer pa je najbolj cenjen les gorski javor rebraš zaradi svoje izjemne vrednosti. Uporablja se za izdelavo glasbil, v pohištveni industriji, za armaturne plošče prestižnejših avtomobilov in jahte.

Kraje lesa se dogajajo povsod po Sloveniji na težko dostopnih gozdnatih predelih, pri nas pa sta na udaru predvsem Kočevsko in območje Snežnika. Največ odtujenega lesa predstavlja les za kurjavo. Socialno ogroženim bi radi odgovorni pomagali s sečnimi ostanki, kar pa aktualna zakonodaja onemogoča. Direktor družbe Slovenski državni gozdovi, Robert Tomazin pravi, da bodo skušali v kratkem z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odpraviti te ovire in omogočiti ljudem, da ceneje pridejo do lesa za kurjavo. Poslušaj.

Foto: sidg.si, osebni arhiv R. Tomazina

Pravljičar, glasbenik, režiser, lutkar in igralec Matija Solce je vsestranski ustvarjalec, ki se loti vseh umetniških izzivov, ne nujno v naštetem vrstnem redu. Študiral je v Pragi, kjer je opravil tudi doktorat in je prvi slovenski doktor lutkarstva, pa tudi prejemnik več nagrad na mednarodnih lutkovnih festivalih. V otroštvu je bil izpostavljen eklektični lutkarski družini in pretoku umetnikov v Hrvatinih, česar se z radostjo spominja.

Raznoliki in obsežni projekti, kot sta Plavajoči grad in Festival Histeria, terjajo veliko logistične spretnosti in organizacije, pravi pa, da pogreša več razumevanja in podpore ministrstva in odgovornih, ki so do tovrstnih projektov zadržani in ne prepoznajo globlje vrednosti. Lutkovno gledališče je zanj medij prihodnosti, na turnejah pa upodablja predstave, ki zadevajo pereče družbene teme. Poslušaj …

Fotografije: dnevnik.si, Vesna Kovač, matijasolce.com, osebni arhiv

Kdor je do narave pozoren in rahločuten, bo spremembe v njej zaznal vsakič, ko se odpravi izven štirih zidov. Še posebej zanimivo je opazovati življenjski krog cvetlic, od mirovanja, komaj zaznavnega brstenja ali kukanja na plano, do cvetov, prezrelih plodov in čakanja na nov življenjski cikel. Ker so prve, ki razblinijo zimski sivino in belino, nas vsako leto izjemno razveselijo znanilke pomladi, med njimi tudi  zvončki in trobentice. Kaj pa teloh, rastlina, ki jo lahko videvamo vso zimo?

Če je dovolj toplo, iz zemlje hitro pririnejo popki. A biolog iz Notranjskega regijskega parka Jošt Stergaršek, pravi, da so tudi telohi med tistimi cvetlicami, ki oznanjajo pomlad, saj se sredi zime ne bi polno razcveteli. Telohov je več vrst, najbolj razširjen in poznan je tisti z belimi cvetovi, zaradi korenike poimenovan črni teloh. Poleg njega v Sloveniji uspevajo še štiri vrste telohov, v Notranjskem regijskem parku dva – črni in deljenolistni. Tudi ta dva sta, tako kot vsi ostali telohi, pri nas zavarovane vrste. Poslušaj. 

Notranjski park sredi aprila začenja s tematskimi vikendi. Aktivnosti za obiskovalce bodo do konca septembra potekale ob sobotah in nedeljah. Park zdaj k sodelovanju vabi turistične delavce, ki bi jih oblikovali.  Javni poziv je objavil na svoji spletni strani. 

Seveda ni vseeno, za kakšno vsebino se bodo izvajalci odločili, saj ne smejo pozabiti na spoštovanje in varovanje narave. Tematski vikendi, ki večinoma potekajo na prostem, so sicer zelo priljubljeni in prosta mesta na aktivnostih se vedno hitro napolnijo. Poslušaj. 

 Foto: arhiv Notranjskega regijskega parka