Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela sklep o ustanovitvi nastanitvenega centra za begunce iz Ukrajine v Logatcu. Ta bo v delih prostorov uprave za zaščito in reševanje v Blekovi vasi, so sporočili iz urada vlada za komuniciranje.

Osebe, ki bodo nastanjene v nastanitvenem centru v Logatcu, bodo imele pravico do nastanitve in prehrane ter materialne oskrbe, ki obsega obleko, obutev ter higienske potrebščine. Državljani Ukrajine imajo pravico do nujnega zdravstvenega varstva. Osebe, ki ne bodo nastanjene v nastanitvenem centru, pa bodo imele pravico do denarne pomoči, so sporočili po seji vlade. Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je tudi vzpostavil telefonsko številko in elektronski naslov, na kateri dobite vse informacije o pomoči, ki jo Republika Slovenija nudi beguncem iz Ukrajine. Telefonska številka je  040 853 421, elektronski naslov pa  info.ukrajina@gov.si. Na to telefonsko številko se lahko obrnete tudi tisti, ki ste pripravljeni nuditi nastanitev osebam iz Ukrajine. Prosijo, da sporočite svoje podatke in število oseb, ki ste jih pripravljeni sprejeti.

Foto: gov.si 

Minute v tokratnih Kulturnih razglednicah smo posvetili narečjem- konkretno istrskemu narečju. Mirella Baruca Istrsko narečje ohranja skozi zgodbe Štorje sz škrinje in jih približuje tudi mlajšim generacijam. Pisanje jo spremlja tudi na poklicni poti. Za stike z javnostjo je skrbela najprej na nekdanjem Istrabenzu, kasneje pa vrsto let tudi na Univerzi na Primorskem, kjer je zaposlena še danes. Mirelli je bila ljubezen do pisanja, izražanja in ustvarjanja zgodb verjetno podana že v zibelko. Njen oče, Gildo Baruca je bil rojen v Planjavah in je po končani šoli in novinarskem tečaju na Ribnem pri Bledu postal član uredniškega odbora Slovenskega Jadrana, ki je bil predhodnik današnjih Primorskih novic. Delal je tudi na Radiu Koper, Kmečkem glasu, Primorskem dnevniku.

Pred slabim letom je začela s pisanjem zgodb Štorje sz skrinje, glavno vlogo v zgodbah pa ima njena nona Vanca, ki so jo ljudje zaradi njene vzkipljivosti klicali tudi Vanca Bomba. 

V zgodbah ohranja istrsko narečje, sicer pa se strinja, da bi bile zanimive tudi zgodbe v narečjih, ki jih slišimo v primorsko-notranjski regiji: “Naj povem, da je moja druga nona, se pravi babica, bila prav tako Ivana. Le da je živela v Senožečah, kjer sem preživljala veliko poletnih počitnic. Ko sem bila tam, sem govorila snužejsku”.  

Nona Vanca, ki so jo zaradi njene vzkipljivosti klicali Vanca Bomba, bi danes rekla: »Lidje moji, znajte: sen dala skuzin dve guere ino pezo od tega ga ni. Trba met krjanco adin do druziga in se jemet radi. Vidte: rajše da eksploderam jes, kur kašna druga bomba!« Kar bi v prevodu pomenilo: »Ljudje dragi, vedite: preživela sem dve vojni in hujšega ni. Spoštujmo se in imejmo se radi. Poglejte: raje »eksplodiram«* jaz, kot kakšna druga bomba.« Poslušaj >>>

Foto: Tomaž Primožič, Primorske novice

V Cerknici so prisluhnili uporabnikom zavetišča za zapuščene živali in se odločili, da po izteku pogodbe z zavetiščem iz Vitovelj, s katerim niso bili zadovoljni, novo sklenejo z drugim ponudnikom.

Občinski svet se je strinjal s predlogom in od 1. marca dalje bo koncesijo za oskrbo zapuščenih živali iz Občine Cerknica  za dobo 5 let dobilo Zavetišče Ljubljana, ki je lansko leto  zaključilo z gradnjo novih, bistveno večjih prostorov za oskrbo in namestitev zapuščenih živali. Zavetišče je pri Brezovici, zato bodo njegove storitve občanom tudi dostopnejše. 

Če na območju občine Cerknica nadete zapuščeno žival, pokličite Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana na telefonsko številko (01)  256 02 79 ali jih obvestite po e-pošti na naslov info@zavetisce-ljubljana.si.

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Roman Treven iz Hotedršice je znan pisec pravljic, prepletenih z legendami. Lansko leto je za izjemne dosežke na področju kulture prejel februarsko priznanje, ki ga vsako leto podelijo v logaški občini. Do danes je napisal in izdal že tri pravljice v slikanici, radijsko pravljico in številna druga besedila, napovedal pa je, da bodo v letošnjem letu izšle še tri njegove pravljice.

Izjemno dejaven je tudi v domačem Kulturno turističnem društvu Hotedršica, kjer večkrat vodi domače prireditve in sodeluje pri drugih kulturno-turističnih dogodkih, v sosednjem društvu pa se je preizkusil tudi v vlogi igralca. Poleg pisateljevanja, bo Roman Treven danes predstavil še en zanimivo dejavnost, ki je del njegovega življenja. Poslušaj. 

Foto: osebni arhiv Romana Trevna 

Mlada mamica iz Žerovnice v občini Cerknica Nikita Lunka  je oba otroka, sina in hčerko, rodila doma. Če se je prvič za to odločila, ker bi morala zaradi protikoronskih ukrepov v porodnišnici roditi brez moža, pri drugi nosečnosti o porodnišnici sploh ni več razmišljala.

Poudarja pa, da porod doma ni primeren za vsako žensko. Nikitini babici sta na porod doma pristali, ker sta spremljali zdravo nosečnico. Več v priloženi oddaji.

Foto: osebni arhiv Nikite Lunka