Dobro poznani voditelj, filmofil, recenzent, poznavalec glasbe in nenazadnje tudi ljubitelj erotike Iztok Gartner marsikdaj razbija tabuje. Pred kratkim je postal tudi glavni in odgovorni urednik TV Arena, na kar je precej ponosen. Nad sedmo umetnostjo in glasbo se navdušuje že od malih nog, spoznal je že veliko mednarodno priznanih umetnikov. Rad ima živali in je lastnik prikupnega štirinožnega prijatelja.

Pravi, da bi lahko obiskal več koncertov, kot jih je, nad slavnimi igralci in igralkami pa se iskreno navdušuje. Včasih rad tudi zapleše, čeprav samostojno, s pozitivno in iskreno energijo pa vsakega spravi v dobro voljo. Izbral je vrhunske pesmi iz glasbenega sveta, pa tudi na slovenskega izvajalca ni pozabil. Verjame v dobroto in v ljubezen in tudi ljudi poziva k povezanosti in srčnosti. Več v prispevku.

Postojnčanka Nina Kapelj Lukman je dekle, ki verjame v mlade in prostovoljstvo. Po izboru poslušalcev in poslušalk Radia 94 je bila Ona 2014, postala je tudi Osebnost Primorske, pomagala je obnavljati slovenske gozdove po žledolomu. Je tabornica, absolventka pedagogike in andragogike ter španskega jezika, in projektna vodja Mednarodne zveze za zdravje mladih. Ob tem je tudi predsednica društva za Mladinski svet Postojna in predana družini.

Življenje zajema s polno žlico in se trudi vključevati mlade v številne projekte. Letos v sklopu Mladinskega sveta organizira številne podvige. Z različnimi aktivnostmi in akcijami vključuje tudi druge in krepi čut za solidarnost celo med starejšimi. Pravi, da prostovoljstvo ni samoumevno in da je treba iti naprej s časom ter znati prisluhniti mladim. Več v prispevku.

Na RRA Zeleni kras oblikujejo peto skupino, ki bo v okviru podjetniškega usposabljanja PONI štiri mesece razvijala svoje podjetniške ideje. Poleg zaposlitve za poln delovni čas lahko udeleženci pričakujejo strokovno podporo in pomoč mentorjev.

Nova skupina bo začela z delom v mesecu maju, med tistimi, ki svojo idejo brusijo v 4. skupini, pa je tudi slikarka Rebeka Petrovčič. Program toplo priporoča, njenemu mnenju pa se pridružuje tudi Helena Žele, ki v svoji zdaj že utečeni dejavnosti povezuje petje in dobro počutje. Več v prispevku. 

Obnova Ravbarjevega stolpa pri Planini se je podaljšala, saj so med deli našli arheološke ostaline in jih raziskali. Stolp je edini ohranjen del Malega gradu, pri obnovi pa so pod talno ploščo našli strukture omenjenega srednjeveškega gradu. Občina Postojna se je na podlagi ugotovitev pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine odločila za arheološki izkop, kar je zaustavilo vsa dela za tri mesece.

Arheološke raziskave, ki jih je opravilo podjetje Avgusta, so potrdile, da so poleg stolpa arhitekturne ostaline večjega palacija z atrijem in vodnjakom. Ta je bil obkrožen z dvema manjšima ovalnima opečnima strukturama, ki sta verjetno služili za filtriranje deževnice, preden je odtekla v glavni vodnjak. Najdbe, pretežno z območja pod stolpom in današnjo cesto, pričajo o dogajanju na tem prostoru od srednjeveškega časa do danes. Med zanimivejša odkritja spadajo izgubljeni srebrniki in keramične posode. Odkrili pa so tudi nekaj poškodovanih samostrelnih konic, ki nakazujejo na burno zgodovino te strateško locirane grajske stavbe, so sporočili z Občine Postojne.

Obnova Ravbarjevega stolpa  bi se po prvotnih načrtih zaključila konec lanskega novembra, a se je rok za dokončanje del najprej podaljšal do 31. marca, sedaj pa pomaknil na 31. julij. Nova odkritja so namreč povzročila tudi preprojektiranje samega dostopa do Ravbarjevega stolpa, še pred arheološki mi raziskavami, pa so dela tekla počasneje tudi zaradi odsotnosti zaradi koronavirusa  in zamud pri dobavi materialov.

Vir: Občina Postojna

Med približno sto ukrajinskimi begunci, ki so zatočišče dobili v namestitvenem centru v Logatcu, je tudi nekaj šoloobveznih otrok. Ravnatelja obeh logaških osnovnih šol sta včeraj  za STA povedala, da jih pri njih za zdaj sicer še niso sprejeli. S šolskim ministrstvom se pogovarjajo, kako bi poskrbeli zanje, a do dogovora še ni prišlo.

Po besedah ravnateljice Osnovne šole 8 talcev Logatec Karmen Cunder ukrajinskih otrok pri njih trenutno ne morejo sprejeti v razrede, saj so ti že polni. Ravnatelj Osnovne šole Tabor Jure Kramar pa je povedal, da bi v posamezne oddelke lahko sprejeli od dva do tri učence.

Kot je dejala Cundrova, se s šolskim ministrstvom še pogovarjajo, kako bi 13 šoloobveznih ukrajinskih otrok, nastanjenih v Logatcu, vključili v učni proces. Zanje bi najprej organizirali učenje slovenščine, v razrede pa jih, kot omenjeno, na OŠ 8 talcev ne morejo sprejeti.

Kot je dodala Cundrova, za zdaj ni jasno, koliko časa bodo ti otroci sploh ostali v Sloveniji. Če bi šlo za kratkotrajno bivanje, se nagibajo k rešitvi, da bi zanje organizirali šolanje v ukrajinskem jeziku, saj so med begunci tudi učitelji iz Ukrajine.

Pojasnila je še, da gre za specifično skupino, saj so trenutno vsi ukrajinski otroci, nameščeni v Logatcu, nogometaši.