V Slovenijo še naprej prihajajo begunci iz Ukrajine. V nastanitvenem centru v Logatcu jih je zdaj 85, center jih lahko sprejme 200. Na pobudo Občine Logatec pa se je prejšnji teden z njenim vodstvom sešla direktorica Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo beguncev Katarina Štrukelj. Logaška občina si namreč želi še tesnejše sodelovanje z Uradom, pa tudi solidarnost pri nudenju pomoči ljudem v stiski.

Župan Berto Menard je poudaril, da dokler ni državnega načrta, v Logatcu delajo na temelju prostovoljstva. Štrukljeva pa je pojasnila, da je Slovenska filantropija ponudila nabor 500 prostovoljcev, če bi potrebovali dodatno pomoč. Župan je poudaril, da je občina že takoj ob prihodu prvih beguncev vzpostavila dobro sodelovanje z Uradom in pomagala z vzpostavitvijo pogojev za učinkovito nameščanje, so sporočili z občine.

Zbiranje humanitarne pomoči v Logatcu poteka na tamkajšnjem Rdečem križu, od koder jo dostavljajo v nastanitveni center. Štrukljeva je obljubila, da bo v prihodnje prevoz zagotavljala Civilna zaščita Republike Slovenije.

V skladišču Rdečega križa v Logatcu pomagajo vsi, tudi sredstva zbira velik del logaške javnosti; prav tako se je odzvalo domače podjetje Noctis, ki je za begunce iz Ukrajine, nastanjene v Nastanitvenem centru Logatec, doniralo 72 ležišč skupaj z vzglavniki.

Foto: Občina Logatec 

V začetku leta je Kmetijska zadruga Krpan v stečaju uspela prodati še nekaj nepremičnin. Tako je Občina Bloke v Novi vasi za 400.000 evrov kupila območje nekdanje gradbene trgovine in nekaj zemljišč. Župan Jože Doles je nakup označil kot eno ključnih odločitev, saj so s tem zagotovili pogoje za razvoj središča občine. KGZ Krpan je prodala že veliko nepremičnin, nekaj jih bodo na trg dali v kratkem, pojasnjuje stečajni upravitelj Sašo Drobnak. Veseli ga, da so nekaj sredstev uspeli poplačati nekdanjim zaposlenim, ki zadnjih šest mesecev pred stečajem niso redno prejemali plač.

Nekdanji zaposleni so kot prednostni upniki v stečaj prijavili za dober milijon evrov terjatev. Z unovčenjem zalog ob začetku stečaja in prihodki iz najemnin so jim novembra terjatve poplačali v 25-odstotnem deležu. Kot pravi Drobnak, naj bi ob zaključku stečajnega postopka prejeli še nekaj denarja, koliko, še ni znano.

V stečaju so do zdaj prodali že vse agrocentre, razen tistega v Iga vasi, ki bo moral še nekoliko počakati, saj je na nekaj kmetijskih parcelah še vedno vknjižena družbena lastnina. Prav nerešeni vpisi družbene lastnine ovirajo hitrejšo prodajo Krpanovih nepremičnin, zatrjuje Drobnak, ki upa, da da bodo odprti postopki glede stavbnih zemljišč in objektov končani še pred poletjem. Do zgodnje jeseni si namreč želijo v prodajo dati sklop treh živilskih marketov v Novi vasi, Starem trgu in Babnem Polju, obenem bodo prodajali tudi nekdanjo upravno stavbo v središču Cerknice. Več časa bo potrebnega za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja pri kmetijskih in gozdnih zemljiščih, na primer za agrocenter v Iga vasi. Po optimistični oceni Drobnaka bi se prodaja tega premoženja lahko zaključila v dveh letih, celoten stečaj pa do konca leta 2024.

Že spomladi naj bi KGZ Krpan v stečaju na trg dala živilski market na Uncu, skupaj z lokalom, zadružno dvorano in stanovanjskim prostorom; izklicna cena bo slabih 250.000 evrov. V prodaji bodo tudi nepremičnine v Begunjah, živilski market, zadružni dom ter manjši poslovni in stanovanjski prostori, izklicna cena bo dobrih 400.000 evrov.

Kot rečeno, pa je KGZ Krpan del svojih nepremičnin na v Novi vasi prodal občini Bloke. Župan Jože Doles pravi, da bodo stavbo v središču Nove vasi najverjetneje morali porušiti, nato pa bodo iskali investitorja, ki bi tam postavil sodobno trgovino. Iskali pa bodo tudi investitorja v center za starejše. Kot prav župan, se spogledujejo s sodobnim načinom varovanja starejših oseb, zato razmišljajo o dnevnem varstvu in podobnem. Nekdanja zadružna zemljišča ob cesti proti Volčjem pa bodo namenili za gradnjo individualnih hiš.

Naravoslovec in univerzitetni diplomirani meteorolog Gregor Vertačnik, ki že vrsto let z družino živi na Blokah, je leta 2005 diplomiral na Fakulteti za matematiko in fiziko, takrat pa se je zaposlil tudi na Agenciji RS za okolje na oddelku za klimatologijo. Izredne vremenske razmere in podnebje spremlja tudi v prostem času, aktivno pa je sodeloval pri obsežnejših meritvah v dinarskih mraziščih južne Slovenije in Julijskih Alpah.

Zanimajo ga tudi astronomija, galaksije in nebesna telesa. V pogovoru se je dotaknil izgorevanja sonca, ki je trenutno na sredini svojega življenjskega cikla, kar pomeni, da se bo čez nekaj milijard let napihnilo in posrkalo bližnje planete. Obstajajo celo teorije o vzporednih vesoljih, zanimive pa so ledene dobe in vpliv človeka na podnebje, saj človek s svojim delovanjem in toplogrednimi plini zamika pojav naslednje ledene dobe, poletja pa bodo sčasoma postala čedalje manj vzdržna. Več v prispevku.

Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, namenjen tudi opozarjanju na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni. Med novo odkritimi raki v Sloveniji se je od 2007 do 2018 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto, k čemur pomembno prispeva odkrivanje predrakavih sprememb v programu Svit.

Od leta 2011 v Registru raka RS beležijo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Podatki za obdobje 2020-2021 kažejo, da je epidemija covida-19 zmanjšala število novih primerov raka in število napotitev na onkološko obravnavo. V programu Svit pa so v letu 2021 zabeležili tudi padec odzivnosti. V tem letu je bila odzivnost 63,35-odstotna, kar je nekoliko manj kot leto prej, ko je bila odzivnost 64,37-odstotna.

Podatke o odzivnosti občanov  je sporočila Zdravstvena regija Ljubljana. V vseh naših občinah so, tako kot na državni ravni, bolj odzivne ženske. V Logatcu je bila odzivnost  67,65-odstotna,  sledijo Bloke s 66,54 odstotka, nato Cerknica s 65,88-odstotno odzivnostjo in s 64,07- odstotno še Loška dolina. Bločanke so za dva odstotka bolj odzivne kot Bločani, Cerkničanke so soobčane prehitele za 3 odstotke, za okoli sedem odstotkov pa so prebivalke občin Logatec in Loška dolina  skrbnejše kot prebivalci.

Aktivnosti programa so v lanskem letu potekale po vnaprej zastavljenem načrtu, in sicer je 314.306 oseb med 50. in 74. letom starosti s centralne enote programa Svit na dom prejelo vabilo, ki vključuje izjavo o prostovoljnem sodelovanju v programu. V programu Svit je med odkritimi raki sicer do 60 odstotkov rakov odkritih dovolj zgodaj, da onkološkega zdravljenja pacienti ne potrebujejo.

Ob gradnji nujno potrebnega novega vrtca v Postojni je Društvo Drobnovratnik preprečilo, da ob gradnji niso posekali vseh dreves na zelenici, kjer bo stal. Od štirinajstih dreves so ostala štiri. Predsednica društva Špela Koblar Habič razlaga, da drevesa v mesta prinašajo košček narave, čistijo zrak, hladijo ozračje, zadržujejo padavine in prečiščeno vodo hlapijo nazaj v ozračje. So življenjski prostor pticam in drugim živalskim vrstam. 

Društvo je veselo, ker so jim na občini prisluhnili in ker bo lahko o tej temi ozaveščalo v okviru participativnega proračuna. Občani so predlog potrdili,  kar pomeni, da problematiko prepoznavajo. V Sloveniji je veliko krajev, kjer se morajo rekonstrukcijam ulic in trgov drevesa umikati. Špela Koblar Habič razlaga, da reševanje te problematike zahteva malo daljše časovno obdobje in razmišljanje. Poslušaj. 

Foto: arhiv Društva Drobnovratnik