Tržaška cesta v Postojni počasi pridobiva končno podobo in prav nekateri elementi, ki naj bi bili dokončno urejeni, zbujajo pomisleke med občani. Tako je v zadnjih dneh slišati številne pripombe tudi glede taktilnih oznak za slepe in slabovidne. Te so, po mnenju občanov, zanje celo nevarne. Na občini zatrjujejo, da je bil projekt usklajen z Medobčinskim društvom za slepe in slabovidne Koper, tam pa potrjujejo, da je postojnska občina edina od vseh 11-ih v regiji, ki pri oblikovanju projektov sodeluje z društvom.

Na podlagi fotografij, ki krožijo po družbenih omrežjih, tajnik društva meni, da gre predvsem za nepoznavanje. Kot pravi, je iluzorno pričakovati, da bo v Postojno prišel nekdo, ki je popolnoma slep in se bo tukaj gibal. Taktilne oznake so namreč uporabne le ob pogoju, da človek pozna teren.

Danes bo v Krpanovem domu v Pivki odprtje razstave in predstavitev zgodbe Stara šola št. 1 v Zagorju na Pivki od 1840 do 202. Pripravil jo je Študijski krožek Naravna in kulturna dediščina Zgornje Pivke pod okriljem Zavoda za turizem Pivka.

Direktorica Jana Gržinič se veseli zgodbe, ki jo avtorica Marjeta Marinčič kot domačinka še posebej močno čuti. Dejstvo pa je, da takšni kulturni spomeniki zahtevajo veliko časa in predvsem veliko denarja, pravi Jana Gržinič in poudarja, da se tega zaveda tudi lokalna skupnost. Poslušaj. 

Foto: kamra.si 

Kulturni dom (KD) Cerknica, med domačini še vedno znan kot “kino”, je središče kulturnega življenja na Cerkniškem. To je bilo v zadnjih dveh letih zaradi epidemije precej osiromašeno, zdaj pa se ekipa s svežo energijo loteva novih izzivov. Najbolj ponosni so na sodobno kinematografsko opremo, ki jim omogoča predvajanje vse filmske produkcije. KD je tudi del Art kino mreže, ob tem pa mislijo tudi na obiskovalce, ki si želijo lahkotnejših vsebin.

“Lakota po kulturnih dogodkih je velika,” ugotavlja direktor Notranjskega regijskega parka in napoveduje bogato jesensko sezono z obema gledališkima abonmajema. 

foto: Ljubo Vukelič

Pri zbiranju pomoči za državljane Ukrajine so se v Ilirski Bistrici povezali domače območno združenje Rdečega križa, dekanijska Karitas in Društvo tabornikov Rod snežniških ruševcev. “Tabornik je pripravljen pomagati,” se namreč glasi eden izmed taborniških zakonov. Starešina rodu Matej Lakota je povedal, da so Ruševci najprej želeli pomoč zbirati sami, potem pa se povezali z omenjenima organizacijama in občino. V Ilirski Bistrici pomoč zbirajo v prostorih Rdečega križa. Od tega tedna dalje, oziroma trenutno, pomoč zbirajo ob petkih med 16. in 18. uro.

 Sicer pa so Snežniški ruševci zadovoljni, da se tudi taborniki lahko normalno družijo in delujejo. GG-ji so si tudi privoščili zimovanje v Črnem dolu, vsi skupaj pa se pripravljajo na organizacijo področnega mnogoboja. Poslušaj. 

Foto: arhiv taborniškega rodu 

Policijski helikopter Agusta Bell AB-212, v žargonu imenovan Bravo, je po 42 letih dela in 9993 urah letenja postal muzejski eksponat. Kot del zbirke Muzeja slovenske policije bo stalno razstavljen v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

Znameniti helikopter je opravil nešteto reševalnih ur, udeležen pa je bil tudi v nesreči, ki se je zgodila med usposabljanjem gorskih reševalcev na Okrešlju, v kateri je umrlo pet izkušenih gorskih reševalcev. Med dolgotrajnejšimi in zahtevnimi nalogami tega helikopterja je bilo tudi reševanje ob poplavah v BiH maja 2014, poleti 1991 pa so z njega posneli nepozabno fotografijo slovenske zastave na Triglavu. Več v prispevku.  

Foto: arhiv Policije