Novice

  • V PVZ PRISPEL POMEMBEN PRIČEVALEC

    Park vojaške zgodovine je v preteklih dneh pridobil še en pomemben muzejski eksponat – nemški štiricevni protiletalski top Flakvierling 38, ki ga je Republiki Sloveniji donirala Republika Severna Makedonija. Top je glede na svojo starost odlično ohranjen, v Parku pa že pripravljajo elaborat njegove konzervacije in restavracije v skladu s strokovnimi standardi.

    Najnovejša pridobitev ni samo dragocen eksponat in tehniška dediščina, opominja tudi na grozote vojne. Kot je povedal strokovni vodja Parka Boštjan Kurent je pot do novih eksponatov različna. Menjave so dolg in zahteven proces, enostavnejše so neposredne donacije, ki gredo po načelu država državi. Je pa, pravi, že samo v Sloveniji kar nekaj eksponatov, ki si zaslužijo mesto v muzeju. Ne gre le za vojaško, pač pa tudi za tehniško dediščino. Čeprav je pivški muzej znan po “XXL” eksponatih, pa niso nič manj pričevalni drobni predmeti, za katerimi stojijo osebne zgodbe. Poslušaj. 

     

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • TOP PVZ1
    • TOP PVZ 2
  • PODHOD PROTI MLADIKI

    Na Občini Postojna že dolgo opozarjajo na nezavarovani prehod preko železniške proge za avtocesto, ki jo pešci in kolesarji prečkajo na poti na Pečno reber oz. »kočo Mladika«. Ministrstvo za infrastrukturo je že pred tremi leti napovedalo skorajšnji začetek izgradnje podhoda in takrat  so z občino tudi sklenili sporazum.

    Ministrstvo je leta 2019 podpisalo tudi pogodbo s projektantom za izdelavo idejne zasnove prečne kabelske kanalizacije, ki bo namenjen tako oskrbi nove elektro-napajalne naprave kot za podhod južno od železniške postaje Postojna. Do realizacije kljub napovedim še ni prišlo, februarja pa je je minister Jernej Vrtovec v Postojni napovedal skorajšnji začetek projekta. Kot napovedujejo na Ministrstvu za infrastrukturo, se bodo dela začela v drugi polovici letošnjega leta. Poslušaj. 

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan, Mateja Jordan
  • BALINARSKI KLUB ILIRSKA BISTRICA: “CILJ, KI SMO SI GA ZADALI SMO TUDI OSVOJILI”

    V športnih minutah nismo mogli mimo balinanja, saj je v Postojni minuli konec tedna potekal zaključni turnir balinarske super lige sezone 2021/2022. Naslov državnega prvaka so ubranili balinarji Hrasta iz Kobjeglave, drugo mesto so osvojili člani škofjeloškega balinarskega društva Trata, tretje mesto pa sta si delila balinarsko društvo Marjetica Koper in Balinarski klub Ilirska Bistrica.

    Silvo Boštjančič, predsednik Balinarskega kluba Ilirska Bistrica je o osvojenem tretjem mestu povedal: “Že pred samim začetkom sezone smo glede na igralski kader računali, da bi se uvrstili med najboljše štiri ekipe. Igrali smo kar dobro, včasih s kakšnim padcem pa tudi vzponom. Cilj, ki smo si ga zadali smo tudi osvojili”. 

    Avtor:Anja Curk Repič
  • DEL OBISKA TUDI NA LOGAŠKEM

    V začetku meseca je vlada obiskala severni del osrednjeslovenske regije, ta teden pa odhaja še v preostale občine regije. Glavnina obiska bo v petek, ko se bodo vladni predstavniki najprej sestali na delovnem posvetu v Grosupljem, nato pa bodo ločeno obiskali več podjetij in ustanov v regiji. Obisk bodo sklenili z javno tribuno na Vrhniki.

    V občini Logatec bi po besedah župana Berta Menarda s pristojnimi želeli govoriti o povezovalni cesti med obrtnima conama Logatec in Zapolje ter cestni povezavi od magistralne ceste na Rovtarsko. Želijo si tudi državne pomoči pri izgradnji nove knjižnice in kulturnega doma. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se bo z županom pogovarjal že danes, ko se bo na logaškem mudil tudi kmetijski minister Jože Podgoršek. Srečal se bo s  Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije – odborom izpostave Logatec. Tema pogovora bo nova skupna kmetijska politika, s poudarkom na investicijah za kmetijska gospodarstva. 

     

     

    Avtor:STA, MMP
  • HOTENJCI ODKRIVAJO SVOJO NOŠO

    Člani Kulturno turističnega društva Hotedršica so v letošnjem letu zagnali še en projekt, tokrat vezan na oblačilno dediščino. Roman Treven je na starih fotografijah povsem naključno odkrili zanimiv, še ne viden koncept narodne noše iz leta 1930. To jih je spodbudilo k nadaljnjemu raziskovanju, ki je trenutno sicer še v zavojih, pa vendarle so se že uspeli dokopati do nekaterih zanimivih spoznanj in ugotovitev.

    Pomagal jim je priznani etnolog dr. Bojan Knific, strokovnjak s področja oblačilne dediščine na Slovenskem. Poslušaj.

    Avtor:Ksenija Mlinar