Zavod Enostavno prijatelji prireja gledališke interaktivne avtorske predstave in razvija inovativne delavnice pod okriljem Uroša Lavriča, ki izvira iz Loške doline oz. Starega trga pri Ložu. Že od malega se je navduševal nad animacijo, improvizacijo in povezovanjem generacij, zato tudi prek svojega dela otroke uči strpnosti in prijateljstva.

Sodeluje z različnimi organizacijami, tudi z Olimpijskim komitejem Slovenije, v okviru katerega pripravljajo otroški olimpijski festival. Sicer se povezuje s športniki, glasbeniki, vrtci in šolami, napisal pa je knjigo oz. družinsko igro Škratek prijateljček. Rad se vrača v rodni kraj in obišče svoje domače in svojo mamo, upokojeno učiteljico Pavlo Lavrič. Vedno je poln idej in z ženo razvija programe, kako čim bolj povezovati otroke. Več v prispevku.

Fotografije: FB profil Uroša Lavriča

Turistično društvo Bloke v nedeljo vabi na 20. Krpanov pohod, ki je v osnovni različici dolg 19 kilometrov, z obiskom povirja Iške pa 23. Zložna pot, ki jo večina pohodnikov zmore v štirih do šestih urah, vodi mimo dvajsetih posebej označenih zanimivosti naravne in kulturne dediščine.

Čeprav pohoda zadnji dve leti ni bilo, so točke dobro označene, pravi Matej Pakiž iz Turističnega društva Bloke, saj so jih vseskozi obnavljali. Vsak udeleženec bo ob prijavi dobil brezplačno zemljevid z označenimi znamenitostmi ob poti. Krpanovega pohoda se namreč udeležujejo ljubitelji narave iz vse Slovenije in zamejstva, najbolj pa jih očara neokrnjena narava. Poslušaj. 

Štiriločni kamniti most iz leta 1763 čez Unico v bližini ruševin dvorca Haasberg na obnovo čaka že dolgo. Ker je zaščiten kot profana stavbna dediščina, bodo v njegovi bližini zgradili nov most za cestni promet, stari most pa bo namenjen samo pešcem in kolesarjem.

Župan Občine Postojna Igor Marentič pravi, da bo nov Občinski prostorski načrt, potreben zaradi neskladja prostorskih aktov s pogoji nosilcev urejanja prostora, sprejet konec letošnjega leta. Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za infrastrukturo, se bo potem lahko nadaljevala tudi izdelava projektne dokumentacije, s katero so sicer začeli že v letu 2020. Poslušaj. 

 Med velikonočnimi prazniki je v 96. letu starosti umrl akademik in skladatelj Janez Matičič. Bil je med vidnejšimi sodobnimi skladatelji. V njegovem opusu ima pomembno mesto klavirska glasba, ki jo je tudi sam interpretiral. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 2007 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Janez Matičič se je leta 1926 rodil v Ljubljani, v družini pisatelja Ivana Matičiča. Po pisatelju, rojenemu v Ivanjem selu,  je poimenovana enota knjižnice na Rakeku, domoznanski oddelek Knjižnice Jožeta Udoviča pa hrani zapuščini tako pisatelja kot  njegove hčerke, tudi pisateljice, Nade Matičič. Zapuščini sta knjižnici podarila prav Janez Matičič in njegova sestra Polonca Matičič Štefanac, ki sta leta 2018 v rakovški knjižnici gostovala na Večeru družine Matičič.

Skladatelj Janez Matičič je na ljubljanski Akademiji za glasbo je končal študij kompozicije pri Lucijanu Mariji Škerjancu in dirigiranja pri Danilu Švari. Začel je z violino, potem ga je prevzel klavir, ki ga je zvesto spremljal ne le na ustvarjalni, temveč tudi na izvajalski poti, piše na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v kateri je bil od leta 2007 redni član.Bil je profesor na Srednji glasbeni šoli, Akademiji za glasbo in oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, zatem je v letih 1982-1996 poučeval klavir na nekaterih pariških konservatorijih.

Janez Matičič (s kamero) na razstavi ob 130-letnici rojstva Ivana Matičiča v cerkniški knjižnici leta 2017.

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Ribiška družina Cerknica je ob letošnjem svetovnem dnevu voda tudi javno, s protestnim pismom opozorila na težave, s katerimi se srečuje v zadnjih letih. Spomnimo, da gre za ribiško družino, ki ima v Sloveniji edinstveno nalogo, saj ob presihanju jezera rešuje ribe. Presihanje in prostovoljni delavniki na jezeru, kjer  je vse več ribojedih ptic, so v zadnjih letih vse pogostejši. 

S svojimi težavami so cerkniški ribiči med drugim seznanili ministrstvi za kmetijstvo in okolje, Zavod za ribištvo in Ribiško zvezo Slovenije, ki se strinja, da gre za kompleksen problem. Cerkničanom ne more pomagati, saj nima ključnih materialnih dokazov o vplivu čapljinega plenjenja na ribje populacije, kot jih ima v primeru kormorana, kjer je že posredovala. Zato ribiči čapelj (še) ne smejo plašiti. Zveza pravi, da je vpliv ribojedih ptic na ribje populacije kumulativen – s poslabšanjem habitatov zaradi negativnih človeških dejavnikov, kot so regulacije, krčenje in onesnaževanje ter podnebnih spremembe, se naravni prirast rib – drst vse bolj manjša. “Če na to dodamo še vpliv ribojedih ptic in zveri – vidre, je jasno, da je vzdrževanje ravni ribjih populacij vedno težje in sta delo in denar za nakup rib pod vprašajem,” so nam razložili.

Predsednik Ribiške družine Cerknica Miha Urh potrjuje, da večkratno presihanje ni le utrujajoče, za društvo je tudi drago. Ribiči so v protestnem pismu zapisali, da zaradi škode kot posledice plenjenja kormorana in čaplje pričakujejo oprostilo plačila koncesijske dajatve. V saniranje preteklih človekovih posegov zlasti v Jamskem zalivu, ki bi omililo presihanje, bi se po mnenju družine moralo vključiti več deležnikov, vsaj malo pa bi vodo na polju zadržal preprost ukrep. Kateri? Poslušaj.

Foto: Ribiška družina Cerknica in Radio 94