Glavna cesta med Cerknico in Begunjami je zaprta že od konca šolskega leta. Direkcija za infrastrukturo jo bo namreč razširila, saj je za današnje število vozil, ki vsakodnevno peljejo po njej, že dolgo let preozka. Napovedala je, da bo cesta odprta na prvi šolski dan, saj po njej vozi tudi šolski avtobus.   

Da bo odprta, potrjuje župan Marko Rupar. Je pa res, pravi, da bo nad “Krajcavo žago” lahko za krajši čas promet urejen izmenično enosmerno. Dodatna razširitev ceste med Cerknico in Begunjami je sicer del večjega projekta – ureditve kanalizacije v Begunjah in Selščku. Poslušaj. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

V luči nedavnih požarov na Krasu so se najbolj izkazali gasilci in ostale ekipe na terenu. Pogasili so največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, po ocenah naj bi požar zajel območje, veliko več kot 3000 hektarjev. Krive naj bi bile iskre zaradi zaviranja vlaka, delno ostaja sicer nepojasnjen. Razplamtel se je zaradi suhe in goste vegetacije, visoke vročine in močne burje, gašenje pa sta otežila težko dostopen teren in neznana količina neeksplodiranih ubojnih sredstev iz 1. svetovne vojne. Prav zato je veliko vlogo imelo gašenje iz zraka.

V Sloveniji smo med prvimi na svetu po številu gasilcev na število prebivalcev, imamo kar 1341 prostovoljnih gasilskih društev, ki so razdeljena v različne kategorije. Današnji nedeljski gost je ekonomist, predsednik Gasilske zveze Postojna in direktor finančno-računovodske službe ter član upravnega odbora Postojnske jame, Marko Simšič, ki nam je več povedal o samem delu, požrtvovalnosti gasilcev na Krasu in o tem, kako so urejene stvari na področju gasilstva, z njim pa smo poklepetali tudi o tem, kako usklajuje zasebno in službeno življenje. Več v prispevku

Podnebne spremembe so se začele kazati že leta 1980, občutimo pa jih vsako leto bolj. Evropski zeleni dogovor določa pot, s katero bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Podnebne spremembe in degradacija okolja življenjsko ogrožajo Evropo in svet. S prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj smo se pogovarjali o posledicah podnebnih sprememb na življenje in ukrepe, s katerimi lahko kot posamezniki ali družba zmanjšamo svoj vpliv na spreminjane podnebja. Hkrati pa je pomembna tudi strateška avtonomija EU, ki med drugim predvideva tudi zagotavljanje najvišjih standardov na področju podnebja.

V vitrinah časopisne čitalnice Knjižnice Makse Samsa Ilirska Bistrica si lahko ogledate kar 95 žepnih ur zbiratelja Alena Grgića. Čeprav izvirajo iz različnih koncev sveta, jih je Grgić pridobil na Ilirskobistriškem.
Razstava nosi naslov »Priče preteklega časa.« Ure so razstavljene po kategorijah, med temi najdemo razne vojaške, železničarske in ženske žepne ure. Najstarejša sega v leto 1790. Alen Grgić jih zbira že kot tri desetletja. Razstavljene bodo do konca avgusta.

V soboto, 20. avgusta bo zadnje dejanje letošnjega festivala stare glasbe Seviqc Brežice, ki se bo z razprodanim zaključnim koncertom predstavil na gradu Snežnik v Loški dolini. Slovenski trio Messa di voce bo nastopil s kolumbijsko gambistko Johanno Lopez Valencia.
Ansambel sestavljajo Urška Cvetko, Mojca Jerman in Izidor Erazem Grafenauer. Naslov programa je Stilus fantasticus – Fantastični slog oziroma V raziskovanju zgodnjega baroka in improvizacije. Po besedah direktorja in umetniškega vodje festivala Klemna Ramovša, gre za glasbo, ki je željna improvizacije. Začetki festivala Seviqc segajo v leto 1982. Edinstveno ime je skovanka iz latinščine “semper vita quam creata” in sledi filozofiji stare glasbe, da jo izvajaš tako kot si je skladatelj zamislil, a z današnjo kreacijo.

Fotografija: Sunčan Stone