Na Radiu 94 smo danes začeli dobrodelno akcijo Koraki upanja. Do konca leta ob podpori Društva Palčica Pomagalčica zbiramo finančna sredstva za 13-letno Nušo iz Pivke, ki si je oktobra lani pri padcu poškodovala hrbtenjačo in zlomila vretenca. Zdravniki ob nesreči niso bili prepričani, če bo še kdaj hodila. Po mesecu dni intenzivne nege in večmesečni rehabilitaciji v URI Soča so dosegli gibljivost noge z opornico. Da bi Nuša lahko shodila, potrebuje še dodatne zdravstvene terapije. Te pa je treba plačati, je povedala Nušina mami Martina. To je za družino preveliko breme. 

V zbiranju sredstev za Nušo nismo sami. Zanjo bomo 19. decembra  v Restavraciji Erasmus v Postojni, ki bo prispevala svojo donacijo, organizirali tudi dobrodelni koncert. Na njem bodo nastopili: Slavko Ivančič, Matjaž Jelen, Retro rock duo,  člani Pustnega društva Cerknica, Plesna šola ARTIFEX Postojna, vsi so se odpovedali honorarju.    Vstopnine ne bo, zbirali bomo prostovoljne prispevke. Zelo smo hvaležni društvu Palčica Pomagalčica,  ki je podprlo akcijo in zato lahko Nuši pomagate že sedaj. Prostovoljne prispevke že  zbira na  TRR, oblikovalo je tudi QR kodo. Poslušaj. 

Skladatelj, pevec, glasbeni pedagog in rodoljub Fran Gerbič se je leta 1840 rodil v Cerknici, umrl pa je leta 1917 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. V domači kraj se je redno vračal. Pod lipami na Taboru, kjer je bil doma, naj bi ob poslušanju starejših tržanov dobil navdih za opero Nabor, najraje pa je skladal v naravi okoli Cerknice. Glasbenik je tlakoval  tudi pot javni knjižnici v domačem kraju.

Občina Cerknica je leta 2021 pred njegovo rojstno hišo postavila spomenik, delo akademske kiparke Milene Braniselj, zdaj pa jo želi tudi popolnoma obnoviti in v njej urediti muzej, ki bi ustrezal potrebam sodobnega kulturnega  turizma. Gre za prvi projekt, ki ga želi občina uresničiti v okviru Lokalnega programa kulture. Kot je pojasnila koordinatorica občinskega sveta za kulturo Maruša Opeka,  je tudi kultura razvojna priložnost. Projekt je prijavila na razpis ministrstva za kulturo, ki je namenjen obnovi in oživitvi kulturnih spomenikov v lasti občin. Vrednost investicije je nekaj več kot 635 evrov. Če bo šlo po sreči, bo Gerbičeva spominska hiša na ogled leta 2026, a projekt  bo stekel le. če bo občina na razpisu uspešna. Poslušaj. 

Na Volaričevi ulici v Postojni je od pomladi vzpostavljen nov nastanitveni center za mladoletnike brez spremstva. V oktobru so pripravili kuharsko delavnico, ob te pa smo se pogovarjali z mlado Senegalko, ki je skuhala značilno afriško jed in Ukrajincem, ki je v Sloveniji le kratek čas. Slovenščina je vsekakor med zahtevnejšimi izzivi mladostnikov.
“Cilj je opolnomočiti in integrirati otroka, da bo lahko uspešno bival v slovenski družbi”, je spomladi ob predstavitvi novega nastanitvenega centra dejala njegova vodja Lea Pignar. Za prostočasne aktivnosti in psihosocialno pomoč mladostnikov brez spremstva skrbi Slovenska filantropija, ki se pri tem povezuje z različnimi organizacijami iz lokalnega okolja.

V začetku novembra je potekala mednarodna kampanja o ozaveščanju javnosti glede neželeznih učinkov zdravil in pomembnosti poročanja o teh. Na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke pravijo, da varnost zdravil ni samo v rokah znanstvenikov in zdravstvenih delavcev, saj ima tudi bolnik kot uporabnik zdravila ključno vlogo. S pravilno uporabo zdravil lahko bistveno zmanjšamo tveganje za pojav neželenih učinkov in njihove zaplete.
Raziskave po navedbah agencije kažejo, da bi skoraj polovico vseh neželenih učinkov lahko preprečili. Uporabniki zdravil lahko o neželenem učinku poročajo kar prek spletnega obrazca ali aplikacije za pametne telefone. Dostopna sta na spletni strani Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. O domnevnih neželenih učinkih so leta 2022 največkrat poročali kar zdravniki (63 %), sledijo farmacevti in bolniki sami.

“Obleka za britof nima nobenih žepov.”

Marko Gorše iz Nadleska je človek, ki se znajde na vseh poteh življenja in se stvari loteva z vnemo in prepričanostjo vase. Suveren je tako v naravoslovju kot v družboslovju. Je podjetnik, regijski poveljnik pri gasilcih, vodja usposabljanj, lovec, ključar, predsednik Društva ljubiteljev gradu Snežnik, poznavalec lokalne dediščine Loške doline in zgodovine nasploh. 

Je strojnik po duši in po srcu, sicer pa tudi član viteškega reda svetega Jurija in Karantanije ter občinski svetnik. Bil je tudi aktiven skavt oz. iskalec poti, nastopil je kot igralec v filmu Tihotapci, prav tako pa je tudi strasten bralec. Človek dobi občutek, da ima pri njem dan 48 ur. Prav tako rad pomaga ljudem, dela v dobro skupnosti in pravi, da je treba veliko stvari v življenju narediti iz ljubezni in zastonj. Več v prispevku.