Ukrajinski otroci iz Luganske sirotišnice in njihovi spremljevalci so se v dobrih dveh tednih že nekoliko privadili na življenje v Sloveniji. Selitev je bila še bolj kot za malčke stresna za strokovno osebje z otroki, čeprav se na SGLŠ, kjer razen strokovnega dela vodijo in koordinirajo projekt v celoti, trudijo, da bi jim življenje na tujem čim bolj olajšali.

Po besedah ravnateljice, Cvetke Krnel, skrbijo tako rekoč za vse, kar tujci potrebujejo. Gostoljubni vaščani so otrokom odstopili stavbo svojega kulturnega doma, ki je, po mnenju Krnelove, dovolj velik ter primerno urejen in opremljen. Za sirote je dobro poskrbljeno, ob tem pa na  SGLŠ  rešujejo še nešteto manjših in večjih zapletov, saj projekt zahteva ogromno usklajevanja med različnimi deležniki. Čeprav imajo na šoli že dolgoletne izkušnje z namestitvijo mladoletnih migrantov brez spremstva, jim te v aktualnih razmerah niso v veliko pomoč, ugotavlja ravnateljica.

V registru nesnovne kulturne dediščine je na novo vpisanih pet enot: priprava mlinčevk, vezenje po štetih nitih, vezenje po narisku, pridelava bučnega olja in izdelovanje suhorskih pirhov. Suhorski pirhi so pobarvana in s pomočjo praskanja z značilno ornamentiko okrašena velikonočna jajca, ki jih pred veliko nočjo izdelujejo v kraju Suhorje v Brkinih, v Občini Pivka.

 V družini Antonije Volk Krebelj na Suhorju vsaj že 170 let ohranjajo družinsko tradicijo risanja ali praskanja ‘pirihov’ z  značilnimi ornamenti in jih dopolnjujejo z novimi. Po letu 1990 je zanimanje za suhorske pirhe oživelo, tako da je Antonija Volk Krebelj risala pirhe tudi po naročilu in jih porisane vrnila ali podarila vaškim otrokom, izseljenim vaščanom in drugim. Poznavanje uporabe tehnike in ornamentike je odraslim in otrokom predstavljala na delavnicah, razstavah in drugih prireditvah. Njena ustvarjalnost je navdihnila druge ljudske ustvarjalce v lokalnem okolju in širše. Predvsem pa so danes njene potomke – Ulčerjeve ženske tiste, ki prenašajo znanje o izdelavi suhorskih pirhov na mlajše generacije. S prireditvijo Jožefovo in velika noč na Suhorju od leta 2016 so suhorski pirhi vedno bolj prepoznavni v kulturni in turistični ponudbi Brkinov in na Pivškem. Suhorski pirhi so pomemben del krajevne in regionalne identitete, so zapisali na ministrstvu za kulturo, ki vodi  register nesnovne kulturne dediščine, predloge za vpis pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej (SEM) – koordinator varstva nesnovne dediščine.

Suhorske pirhe na fotografiji izdeluje Jadranka Kristina Volk. 

Foto: Ljubo Vukelič, Občina Cerknica 

Fotograf Aleksander Kušlan iz Pivke, znan kot dolgoletni multimedijski ustvarjalec, glasbenik, tehnični konstruktor, jadralec in letalec se je poklicno zapisal predvsem ustvarjanju avdio-vizualnih vsebin, a v zadnjih letih mu še večji izziv predstavlja fotografija. Tako je že pred leti začela nastajati tudi impresivna razstava z naslovom Čas, ki ga več ni, ki je trenutno na ogled v pritličju postojnske  knjižnice.

To so slike o času, ki izginja, o času, ki ostaja zaustavljen v trenutkih kot sila spomina in moč doživetja.

V sredo bomo obeležili svetovni dan muzejev, zato jutri ob 18. uri v Notranjskem muzeju Postojna odpirajo razstavo z naslovom Navdih notranjskih gozdov.  Razstavo sta pripravila kustosa Slavko Polak in Magda Peršič ter ji tudi dala ime, saj bodo na ogled umetniški izdelki iz lesa Ivana Najgerja iz Dolenje vasi in Huseina Tatarevića iz Postojne.

Sočasno z odprtjem razstave, ki bo torej jutri, ob 18. uri, pa bo za otroke potekala raziskovalno-ustvarjalna delavnica Kosmatin Pavle, ki jo bo vodil Tadej Curk. Več v prispevku. 

Foto: Notranjski muzej Postojna 

Na Občini Postojna si že nekaj let želijo urediti zeleni pas med pošto in PCT Primorka ter meščanom in turistom ponuditi vsaj približek parka, kot jih poznajo velika mesta. Večinski lastnik, Zavarovalnica Triglav je zemljišče med pošto in Primorko občini v brezplačen najem oddala že pred tremi leti. Žal je investicija v preteklih letih izpadla iz proračuna, lani pa se je na predlog občanov uvrstila v participativni proračun.

Večjih posegov in zasaditev na tem delu ne načrtujejo, pravi Marentič, saj bo novi, Sončni park namenjen predvsem rekreativnim dejavnostim, zasaditev pa minimalistična. Klikni in poslušaj. 

Foto: Foto atelje Postojna