Rakov Škocjan je bil na pobudo Pavla Kunaverja kot naravna znamenitost zavarovan že leta 1949. Geograf, pedagog, alpinist, skavt, naravovarstvenik in pisatelj je dolino Raka prvič obiskal leta 1918 in se vanjo redno vračal po 2. svetovni vojni, ko je pripadla Sloveniji. Rakov Škocjan je proučeval in o njem tudi pisal, zato je v njegov spomin Turistično društvo Rakek pohod z Rakeka v Rakov Škocjan poimenovalo po njem.

12. pohod bo to soboto, pohodniki ga bodo tako kot profesor Kunaver začeli na rakovški železniški postaji, izjemno dolino pa spoznavali tudi ob razlagi vodnikov. Pot z Rakeka v Rakov Škocjan je zložna, tudi tempo bo prijazen za vse, je povedala predsednica TD Rakek Barbara Šivec in dodala, da na pohodu pomembno vlogo igra tudi druženje. Poslušaj. 

Foto: TD Rakek 

V Etno muzeju v Kleniku pri Pivki je že na ogled prvi del razstave iz cikla ukrajinskih umetnikov. Kot pravi kurator Centra sodobne umetnosti Pivka, Bagrat Arazyan, so se za to odločili  zaradi vojnega stanja v Ukrajini, ki umetnikom ne nudi pogojev za ustvarjanje, hkrati pa želijo mladim, še neuveljavljenim umetnikom pomagati pri prepoznavnosti.

Do 14. junija so v Kleniku na ogled dela Olge Kopeleve  in Oleksandra Zhyltsova. 

 Na slovenskih vrhovih se množijo klopce ljubezni, ki ljubitelje gibanja še dodatno motivirajo k vzponu, občudovanju razgledov in morda romantičnim objemom. Klopce že stojijo na nekaterih vrhovih v naši bližini – ob cerkvi sv. Barbare na Ravniku, na Slivnici, Primožu nad Pivko, Svetem Lovrencu in Čavnu.

Pobude za postavitev klopi danes prihajajo od vsepovsod.

Klopce na Slivnici, Primožu in pri  cerkvi svete Barbare na Ravniku

Foto: Rok Premrov, Primož Kurent in FB profil skupine za obnovo cerkve sv. Barbare na Ravniku

Septembra 2018 je Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, odobrila povečani finančni prispevek za dokončanje projekta “Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop”, s katerim Občina Pivka ureja vodovod in ostalo komunalno infrastrukturo na območju Radohove in Slovenske vasi,  dokončala pa je že komunalno infrastrukturo v naselju Selce.

V okviru projekta so sicer v občinah Postojna in Pivka  zgradili in izboljšali okoli 62 km cevovodov, šest vodohranov, štiri črpališča oziroma prečrpališča, dve zajetji vode, dve vodarni s tehnologijo prečiščevanja z ultrafiltracijo, eno  pretočno celico in en regulacijski objekt. Od tega so samo na območju občine Pivka zgradili več kot 26 km vodovoda,  nov vodohran Pivka kapacitete 1.000 m3 in obnovili še tri vodohrane in tri črpališča. Poslušaj. 

Foto: Občina Pivka 

Spletni portal Siol in Planinska zveza Slovenije (PZS) sta včeraj odprla glasovanje v osmi sezoni akcije Naj planinska koča.  Ta po napovedih organizatorjev prinaša nekaj novosti, med drugim možnost enkratnega ocenjevanja. Obiskovalci lahko do 5. septembra ocenjujejo 155 koč, med katerimi je 30 visokogorskih in 125 planinskih.

Med notranjskimi in primorskimi kočami lahko pohodniki glasujejo za Iztokovo kočo pod Golaki, Koče Antona Bavčerja na Čavnu,  Draga Karolina na Velikem Snežniku,  Edmunda Čibeja v Tihi dolini,  Mladika na Pečni rebri, za Koče na Hleviški planini, Kokoši in Planini nad Vrhniko, za Pirnatovo kočo na Javorniku,  Planinske koče na Kozleku, Krimu, Vrhu Sv. Treh Kraljev, za Planinske  domove na Slivnici, Sviščakih in  Pod Ježo, za Planinsko zavetišče na Koradi, Stjenkovo kočo na Trstelju,Tumovo kočo na Slavniku in Vojkovo kočo na Nanosu

Organizatorji bodo  razglasili dve zmagovalki in podelili plaketI za naj planinsko kočo in naj visokogorsko planinsko kočo. Obiskovalci  planinske koče ocenjujejo na podlagi treh kriterijev:  urejenostI, gostoljubja in ponudbe. Kot pojasnjujejo organizatorji akcije, bo pri vsakem kriteriju planinski koči mogoče dodeliti od ene do treh točk, točke pa se bodo med seboj seštevale. Uporabnik lahko za posamezno planinsko kočo glasuje le enkrat med celotnim glasovanjem, pri čemer pa posamezni uporabnik lahko glasuje za poljubno število planinskih koč. Glasovanje poteka do 5. septembra.