Med 23. majem in 5. junijem bo v Sloveniji potekala že deseta mednarodna vojaška vaja Jadranski udar 2022, v kateri bo SV ob sodelovanju z zavezniškimi in partnerskimi državami ter ob podpori vojaških letalstev izvedla usposabljanje kontrolorjev združenih ognjev. Na vaji pričakujejo 650 udeležencev, od tega 400 pripadnikov iz 25 zavezniških in partnerskih držav.

Usposabljanje kontrolorjev združenih ognjev bo potekalo na štirih lokacijah po Sloveniji. Na osrednjem vadišču Slovenske vojske (SV) v Postojni bodo letalniki, minometi in tanki zagotavljali ognjeno podporo, na širšem območju občin Bohinj, Idrija in Ribnica pa jo bodo letalniki le simulirali.

Letalniki bodo v podporo usposabljanju kontrolorjev združenih ognjev vzletali z letališč Cerklje ob Krki in Brnik, zavezniška letala – hrvaški Pilatus PC-9, italijanski in nemški Eurofighter, italijanski Tornado, španski Harrier ter ameriška F-16 in F-18 – pa bodo vajo podpirala z matičnih letališč.

Tudi na letošnji vaji bo za enoto v velikosti voda potekalo neprekinjeno 72-urno usposabljanje, med drugim tudi na območju Rakovega Škocjana in osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna ter se  zaključilo v četrtek, 2. junija na vadišču Bloška Polica. Usposabljanje bo v nočnem času podpiralo letalo na višinah nad 1000 metrov. V Rakovem Škocjanu, na Počku in na vadišču Bloška Polica pa bo potekalo premično usposabljanje vojaških in policijskih specialnih enot ob podpori kontrolorjev združenega ognja z letalsko podporo. Neprekinjeno premično usposabljanje bo izvajalo okoli 60 pripadnikov z uporabo desetih različnih vojaških vozil.

Aktivnosti na terenu, ki so bile predhodno usklajene z lokalno skupnostjo, bodo potekale po vnaprej določenem scenariju in bodo za okolico kolikor bo mogoče nemoteče, sporoča Slovenska vojska, saj bo na terenu le manjše število vojakov in vojaških vozil, uporaba manevrskega streliva bo minimalna, udeleženci pa se bodo z vozili premikali po javnih cestah in utrjenih gozdnih poteh.

Marjan Batagelj, slovenski javnosti poznan kot predsednik uprave družbe Postojnska jama, je na področje turizma z jasnimi cilji vstopil kot izkušen trgovec z gospodinjskimi sesalniki in že v kratkem obdobju uresničil sanje, milijon obiskovalcev parka Postojnske jame letno. Z jamo upravlja kot z dragoceno lastnino, poleg nje v prvi plan postavlja tudi človeka – obiskovalca.

S konzervativno poslovno politiko je podjetje prepeljal tudi skozi težko obdobje epidemije in ga skupaj z ekipo izkoristil za zahtevno investicijo.Batagelj, po izobrazbi geograf in etnolog, je nekaj časa znanje predajal dijakom postojnske SGLŠ, v mladosti je bil uspešen tudi kot član jugoslovanske Balinarske reprezentance. 

V teh dneh je bilo živahno na OŠ Pivka, saj so na izmenjavi gostili dijake in dijakinje iz Italije in Poljske. Na OŠ Pivka namreč že več kot dvajset let sodelujejo v projektu Erazmus+. Skupaj z idejno vodjo projekta na šoli in učiteljico angleščine, Magdalena Bobek so na v studiu obiskali še devetošolka Laura, Matteo in Chiara iz Italije, ter poljaka, Alex in učiteljica nemšega jezika Alina iz Poljske. 

V oddaji MAŠ TO smo ob sproščenem pogovoru izvedeli kaj vse so doživeli na izmenjavi v Pivki, kakšna se jim zdi Slovenijo, pa tudi če so jih lepote naše države tako očarale, da bomo obisk ponovili. Nismo pa mogli niti mimo primerjave šolskih sistemov v Sloveniji, Italiji in Poljski. 

Prisluhni>>>

Leto 2022 je evropsko leto mladih, pod sloganom: “Naj se sliši tvoj glas.” Mladi so pomembni za boljšo prihodnost – za bolj zeleno, bolj vključujočo in digitalno Evropo. Z mnogimi priložnostmi za učenje, izmenjavo vizij, spoznavanje ljudi in sodelovanje v dejavnostih po vsej Evropi je evropsko leto mladih priložnost za zaupanje in upanje v prihodnost po pandemiji. Prisluhnute pogovoru z Niko Stegovec iz Slovenske agencije za mlade. 

V Sloveniji živi 11 vrst kač, strupene so tri: navadni gad, modras in laški gad, ki ga srečamo le na zahodu države, ob italijanski meji. S toplejšimi dnevi je naših srečanj z njimi več. Sredi maja pa smo pri Studencu v Ivanjem selu opazili kačo, ki je na osrednjem Notranjskem ne poznamo. Na podlagi fotografije jo je določil biolog dr. Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna.

Gre za črnico, kačo, ki zaradi segrevanja ozračja širi svoj areal. V Sloveniji je bila prisotna predvsem v Istri, Brkinih, v Vipavski dolini … V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je že prišla do Zgornje Pivke, kasneje se je razširila po celotni Pivški kotlini, zdaj je očitno tudi že na osrednjem Notranjskem. Slavko Polak predvideva, da bomo črnico v okolici Cerknice srečevali vedno bolj pogosto. Ta velika kača, ki doseže do 160 cm in je tudi precej hitra, sodi v družino gožev. Ni strupena, prehranjuje se z malimi sesalci, tudi pticami, saj dobro pleza, in s plazilci. Poslušaj priložen prispevek.