Na postojnskem Karitasu ne štejejo več prostovoljskih ur, opravljenih v 30-ih letih delovanja te humanitarne organizacije. Hvaležni so vsem, ki sodelujejo, saj lahko tako na pomoč priskočijo vsem, ki to potrebujejo, pravi Dominik Fajdiga. Delo je nekoliko bolj enostavno tudi zato, ker so pred kratkim preuredili prostore, sicer v lasti Občine Postojna, v katerih domujejo natanko 10 let. Kot opaža Fajdiga, je vedno več povpraševanja po finančni pomoči oziroma plačilu položnic.

Količine hrane za humanitarno pomoč letos zadostujejo povpraševanju, medtem ko so morali lani dokupiti kar skoraj štiri tone hrane. Pred nekaj meseci je bilo veliko potreb po oblačilih, zdaj pa so, ob pomoči občanov, napolnili skladišče oblačila in razmišljajo, da bi jih za minimalno ceno ponudili ne le upravičencem, pač pa tudi ostalim. Za postojnskim Karitasom stoji  35 ljudi, nekateri med njimi pomagajo redno, drugi le občasno. V zadnjega pol leta so opravili 100 srečanj oziroma 1000 prostovoljskih ur.

Nove prostore je blagoslovil postojnski župnik Jožef Koren. 

Foto: Karitas Postojna 

Hiša kulture Pivka v letošnjem letu razširja svoj, sodobnim tokovom umetnosti prilagojen program, saj je za delovanje v naslednjih štirih letih pridobila sredstva Ministrstva za kulturo. To je vsekakor osnova za bolj stabilno delovanje, pa tudi razvoj in širitev šestih že obstoječih programov. Dosedanja skromna finančna podpora je sicer prihajala iz različnih virov, pojasnjuje vodja in kustosinja Mojca Grmek.

Ekipa želi Hiša kulturo v prihodnosti oblikovati v manjše regionalno središče za vizualno umetnost. Sofinanciranje ministrstva jim bo omogočilo še bogatejši program, še posebej ambiciozni so na področju grafike. Atelje, specializiran za tehnike visokega tiska in sitotisk, vodi akademski slikar Leon Zuodar. V njem potekajo ustvarjalni program tiskanja grafik ob razstavah in izobraževanja na področju grafike, za katera skrbi oblikovalka Mateja Premrl.  Prisluhni. >>>

Ježkova olimpijada je tradicionalen dogodek, na katerem Osnovna šola 8 talcev Logatec zbira sredstva za svoj Šolski sklad Ježek. V športni dvorani pri Osnovni šoli 8 talcev v Logatcu bo  potekal jutri. Olimpijada bo razigralaučence, njihove domače in ostale občane, povezal pa je tudi že številna logaška društva in donatorje.

Udeleženci Ježkove olimpijade bodo lahko sodelovali na številnih, zelo raznolikih postajah.  Slavnostno odprtje Ježkove olimpijade bo sicer ob 9.30, oblačila za izmenjavo pa bodo začeli zbirati že ob 8. uri. Zbrana sredstva bodo namenil Šolskemu skladu Ježek, ki pomaga učencem šole. Poslušaj. 

V Loški dolini bo konec tedna zelo pester, zaznamovan z zabavo, kulinariko, zborovskim petjem, gledališčem pa tudi varovanjem okolja. Javni zavod Snežnik bo v soboto med 8. in 12. uro na prireditveni ploščadi pri osnovni šoli, če bo dež pa v telovadnici, organiziral bolšji sejem, ki je del Lasovega projekta Tržnice za trajnost.

Kot pravi direktor Javnega zavoda Snežnik  Zdenko Truden, želijo projektni partnerji vzpodbujati medgeneracijsko sodelovanje in trajnostni razvoj. V sklopu dogodka bodo skupaj z JP Komunala Cerknica in podjetjem ZEOS zbirali še delujoče električne in elektronske aparate za ponovno uporabo, občani pa na bolšjem sejmu lahko sodelujejo z uporabnimi rečmi, ki jih ne potrebujejo (več), drugim pa lahko pridejo prav. Poslušaj. 

Ob tednu gozdov so v parku pred SGLŠ Postojna posadili edinstveno Brinarjevo jelko. Sadiko jelke sta zasadila nekdanji revirni gozdar na Rakitni in dijak prve generacije, ki se je šolala v gozdarski šoli, Darko Jerina ter njegov vnuk Jaša Jerina, ki je dijak prvega letnika programa gozdarski tehnik.

Kot so sporočili iz omenjene šole, je Brinarjeva jelka v svetovnem pogledu enkratna mutirana različica jelke, ki je dobila posebno mesto tudi v digitalni enciklopediji slovenske naravne in kulturne dediščine. Izvorno jelko, ki je stala na pobočju Novaške gore v bližini Rakitne, je sicer pred šestimi leti po več kot sto letih zdrave rasti požagal neznanec.

Drevo je vzbujalo pozornost z gosto stebrasto krošnjo, vitalnostjo ter hitrejšo rastjo v primerjavi s sosednjimi jelkami, domačini so ji zato rekli  “ta lepa smreka”. Zakaj so jo požagali, ni znano.

Z vegetativnim razmnoževanjem, to je ukoreninjenjem zelenih potaknjencev, so gozdarski strokovnjaki pridobili sadike te izjemne jelke in tako to drevo dolgoročno ohranili. Eno od sadik je pridobila tudi SGLŠ.

Foto: SGLŠ in rakitna.si