Pogodbe z izvajalci del za povezovalni vodovod Ilirska Bistrica-Rodik so podpisali novembra lani, januarja letos pa je pri vodarni v Ilirski Bistrici s položitvijo temeljnega kamna še uradno stekla gradnja vodovoda. Investicija, ki bo predvidoma končana konec leta 2023, bo v občinah Ilirska Bistrica, Divača in Hrpelje-Kozina  zagotovila nemoteno vodooskrbo za več kot 10.000 prebivalcev.

Skupaj z obnovo ceste je vredna kar 36 milijonov evrov, naložbo pa sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. V Občini Ilirska Bistrica je bila  investicija s sočasnim popravilom ceste ocenjena na dobrih 20 milijonov evrov. A ponudbe izvajalcev že presegajo zagotovljena sredstva. Bodo dela torej tekla, kot so načrtovali ali je projekt ogrožen, pa se ob podražitvah, ki so se že zgodile, ustavile pa se še nekaj časa ne bodo, sprašujejo občine. Poslušaj. 

Januarja so dela uradno stekla. 

V Cerknici računajo, da bodo konec leta začeli graditi prizidek k zdravstvenemu domu  in poskrbeli za fasadni ovoj k stavbi. Občina računa, da bodo dela končana oktobra prihodnje leto, kandidira pa tudi na Javnem razpisu za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva za leti 2022 in 2023, ki ga je v začetku tega leta objavilo Ministrstvo RS za zdravje. 

 Ocenjena vrednost naložbe z DDV-jem je 2,07 milijona evrov.  Na občini se zavedajo, da sama stavba ni dovolj in iščejo rešitve, kako v Cerknico privabiti zdravnike, saj jih primanjkuje. Poslušaj. 

Občina Pivka je na podlagi Javnega razpisa Fundacije za šport za gradnjo dvorane v Šmihelu dobila 55 tisočakov, že pred tem pa ji je Ministrstvo za šolstvo in šport odobrilo sofinanciranje v višini 271 tisoč evrov.

Dvorana bo namenjena tudi ostalim krajanom, saj jo bodo lahko uporabljali kulturna društva, športni klubi in rekreativni športniki. Poleg tega bo tudi osrednji prireditveni prostor Šmihelske doline, saj se bodo v njej lahko odvijale športne in kulturne prireditve.

Včeraj se je zaključila 10. mednarodna vojaška vaja Jadranski udar, na kateri so se ob podpori vojaškega letalstva več zavezniških držav usposabljali kontrolorji združenih ognjev. Del vaje je potekal tudi na Počku. Prvi teden vaje je bil namenjen prihodu udeležencev, vzpostavitvi strukture vodenja in poveljevanja ter pogojev za izvedbo vaje, ki je potekala na širšem območju države in v njenem zračnem območju, drugi teden pa se je zaradi preletov letal, helikopterjev in eksplozij hrup zelo povečal, na kar so Občino Postojna opozarjali številni občani.

Občina je zato na ministra za obrambo Marjana Šarca naslovila protestno pismo, v katerem je zapisala, da nasprotuje hrupnim vojaškim aktivnostim, ki so potekale kljub večkratnim opozorilom in dogovorom, s katerimi so na MORS-u trdili, da bodo te zamejene toliko, da ne bodo neposredno posegale nad naselja in predvsem v mejah vzdržnega omogočale občanom normalen vsakdan, kar se ni zgodilo. Vajo je občina označila grob poseg v vsakdan in od ministra pričakuje, da se na prošnjo razumno odzove.

Aleksander Prosen Kralj  je eden od 41 novih poslancev Gibanja Svoboda, zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev, v DZ bo zastopal volilni okraj Postojna.  Nekdanji študentski funkcionar, dolgoletni novinar in zdajšnji solastnik uspešnega in mednarodno priznanega podjetja za vsebinsko komunikacijo  Dobre zgodbe zase pravi, da je »državljan sveta«, njegovo vsakodnevno življenje pa je razpeto  nekje med Ljubljano, Postojno in Ilirsko Bistrico.

 V politiki se je znašel po spletu okoliščin, svojo poslansko funkcijo pa začenja z veliko mero odgovornosti. Na prvo mesto pa v svojih prizadevanjih postavlja – spoštovanje. Poslušaj.