Novice

  • PREBUJANJE V NOVI SVET S SANJO ŽGUR

    Na gradu Prem do konca avgusta razstavlja Sanja Žgur iz Ilirske Bistrice. Ustvarjalka, po izobrazbi grafična oblikovalka in restavratorka, najraje slika portrete, naravo, figure, živali, predvsem pa domišljijsko in svobodno po navdihu svoje duše. Svojo aktualno razstavo je naslovila Prebujanje v novi svet. >>> Poslušaj.

    Avtor:Mateja Jordan
  • LJOBA JENČE ČASTNA OBČANKA, JANU URBASU PRIZNANJE 12. JUNIJ

    Občina Cerknica praznuje 12. junija, na dan, ko so Slovenci leta 1870 na taboru v Cerknici zahtevali zedinjeno Slovenijo. Na slavnostni seji občinskega sveta v kulturnem domu je župan Marko Rupar v petek podelil občinska priznanja. Naziv častna občanka je pripadel zbirateljici ljudskega izročila Ljobi Jenče, priznanje 12. junij pa je šlo v roke uspešnega hokejista iz Dolenje vasi Jana Urbasa.

    Ljoba Jenče že več kot 30 let  skrbi za notranjsko dediščino in jo predstavlja ljudem kot tudi strokovnim institucijam. Ne poznajo je le Notranjci in Slovenci, pač pa tudi ljudje, ki se ukvarjajo z ljudsko dediščino in umetnostjo širom o svetu. Njeno poslanstvo je nagovoriti sodobnega človeka, da bi vendarle tenkočutno prisluhnil svoji notranjosti in bogastvu ljudskega spomina, o katerem priča izročilo. Je dobitnica vrste nagrad in priznanj, med drugim je za delo v projektu V istem čolnu – Mladi čuvarji izročila, s katerim je uspela prenesti stara znanja na mlado generacijo, prejela posebno omembo strokovne komisije najvišjega evropskega združenja za kulturno dediščino Europa Nostra 2017. V

    Priznanje 12. junij je občina Cerknica tokrat namenila enemu najuspešnejših notranjskih športnikov, hokejistu Janu Urbasu, ki so mu rekli kar športni ponos občine. Z reprezentanco je med drugim nastopil na olimpijskih igrah v Sočiju in Pjongčangu, ter na nedavnem svetovnem prvenstvu divizije I-A, ko si je Slovenija s prvim mestom in zagotovila napredovanje v elitno divizijo. Za njegovimi uspehi se skriva veliko odrekanj, truda, poguma in požrtvovalnosti.

    Na proslavi ob občinskem prazniku so podelili še tri zlate taborske znake. Miroslav Juvančič je svoje življenjsko poslanstvo izpolnil v Čebelarskem društvu Cerknica, kjer je dragocen tudi njegov prispevek pri raziskovanju krajevne zgodovine in zgodovine čebelarstva, ter v Združenju šoferjev in avtomehanikov  Cerknica, kje je skrbel za varnost v cestnem prometu. Julija Perko je ustanoviteljica zavoda Samostojen si, ki posameznikom in ranljivim skupinam pomaga pri krepitvi psihosocialnega zdravja, nudenju podpore pri premagovanju materialne in socialne izključenosti, mreženju in sooblikovanju skupnosti. Branko Gornik pa je podjetnik, ki je najprej deloval v podjetju Elgoline, zdaj pa uspešno zgodbo piše v podjetju Lingva, ki se je specializiralo za proizvodnjo prototipnih in maloserijskih tiskanih vezij in pozneje še za proizvodnjo SMD šablon.

    Srebrni taborska znaka  so prejeli Ana Petrič, ki jo vsa Slovenija pozna in ceni zaradi njene skrbi za socialno vključenost starejših, kar izkazuje s številnimi projekti in aktivnostmi Robert Kužnik, ki je naredil reprodukcijo jaslic slikarja Maksima Gasparija iz Selščka in obudil spomin nanj in njegovo delo, ter kolektiv prijaznih trgovk trgovine Delikatesa.

    Podelili so še dve bronasti taborski priznanji, prejela sta jih Joško Cerkvenik, vitez krvodajalstva, ki je kri daroval že več kot stokrat, Olga Braniselj in licencirana predavateljica prve pomoči pri cerkniškem Rdečem križu, ki je svoje znanje prenesla na številne občane. Prisluhni izjavam. 

     

     

    Avtor:Petra Trček
  • BO ŠPORTNA DVORANA LAHKO ZGRAJENA V ROKU?

    Konec aprila so se v Ilirski Bistrici veselili ob polaganju temeljnega kamna za moderno športno dvorano pri Osnovni šoli Dragotina Ketteja. Celoten projekt, ki vključuje tudi  prenovljeno   šolsko kuhinjo z jedilnico, je ocenjen na 8,7 milijona; od tega bo 2.300.000 evrov  zagotovila država, ostalo pa sama občina.

    Gradbena dela bi se morala začeti konec šolskega leta, a ponudbe, ki prihajajo, so v primerjavi s projektantskimi ocenami iz lanskega leta krat 2, pravi župan Emil Rojc. Poslušaj. 

     

    Foto: Občina Ilirska Bistrica 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • NEDELJSKI KLEPET – MIHA MIŠIČ

    Športni komentator in novinar nacionalne televizije Miha Mišič največje športne dogodke spremlja že vrsto let. Je Bločan, ki sicer zaradi narave svojega dela veliko potuje, z družino pa se je ustalil na Vrhniki. Navdušuje se nad izjemnimi rezultati slovenskih športnikov, kar je očitno tudi v komentiranju in poročanju, navdušenje pa tako prenese tudi na poslušalce in gledalce, da se lažje in srčno veselimo z njim in tekmovalci.

    Rad ima košarko, nepogrešljiv je pri komentiranju velikih kolesarskih dirk, z veseljem pričakuje tudi Dirko po Franciji, ki se začne 1. julija. Beseda je tekla tudi o prihajajoči Dirki po Sloveniji, ki se začne čez nekaj dni, in sicer v sredo, 15. junija. Stvari nerad prepušča naključju, rad ima svoj ritual, da se lahko umirjeno pripravi in opravi svoje delo. Med potovanji je izpostavljen tudi velikim pritiskom in nepričakovanim situacijam, nadvse dragoceni pa so zanj vsi trenutki, ki jih preživi z družino. Več v prispevku.

    Avtor:Vesna Kovač
    • Miha Misic 2
    • Miha Misic 1
  • 29. KRASOSLOVNA ŠOLA V ZIBELKI KRASOSLOVJA

    Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, s sedežem v Postojni, od leta 1993 v Postojni  prireja  t. i. Mednarodno krasoslovno šolo. Letos bo ta po dveh letih ponovno potekala v živo v prostorih Inštituta in Kulturnega doma od  ponedeljka, 13. do petka, 17. junija.

    Osrednja tema  29. mednarodne krasloslovne šole bo  speleologija, ki obravnava razvoj in značilnosti jam ter jamskega okolja – od geologije do življenja v jamah, od mikrobiologije,  geologije do razmerja s kraških površjem in več podved, je povedala mlada raziskovalka z Inštituta Astrid Švara.  Krasoslovne šole, ki poteka v zibelki krasoslovja, se vsako leto udeleži več kot sto ljudi, ki prihajajo iz okoli 20 držav. Kljub imenu ne gre  za šolo, ampak za znanstveni simpozij. Cilj srečanja je izmenjava znanj in izkušenj s področja karakterizacije, izkoriščanja in varovanja kraških vodonosnikov. Organizatorji pričakujejo prispevke, ki bodo spodbudili razpravo o novih konceptih, raziskovalnih metodah in tehnikah, ter prikazali primere dobre prakse z drugih območij po svetu, ki predstavljajo konkretne rešitve specifičnih problemov. Pomemben del srečanja so tudi strokovne ekskurzije. Več v priloženem posnetku. Poslušaj. 

     

     Na fotografijah: Astrid Švara in podzemna Pivka

     

    Foto: osebni arhiv Astrid Švara. 

     

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
    • Astrid Švara podzemna Pivka Foto arhiv Astrid Švara