Težko bi dali roko v ogenj, da je zima že rekla zadnjo besedo. Kljub temu so se ob Cerkniškem jezeru januarja že zbrali prostovoljci, ki ob tem kraškem polju spomladi pomagajo dvoživkam čez prometne ceste. Lani so v 39 rednih reševalnih večerih in devetih kontrolnih rešilo 7237 živali.

Ker smo imeli v preteklih dveh otoplitev, se je nekaj dvoživk že odpravilo proti mrestiščem, a so se le ustavile, saj je le še premrzlo. Biolog z Notranjskega regijskega parka, ki je prevzel koordinacijo in logistiko akcije, Rudi Kraševec je povedal, da so zgodnje rjave žabe. V telesu imajo snov, ki prepreči, da bi zmrznile. Poslušaj. 

Na fotografiji je mrest sekulje. 

Župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič in direktorica Zavoda Znanje Postojna Tatjana Hvala sta v petek podpisala pogodbo o vzpostavitvi in izvajanju storitev novega podjetniškega inkubatorja v Ilirski Bistrici.  Upravljanje inkubatorja za tri leta prehaja pod okrilje Podjetniškega inkubatorja Perspektiva. Vrednost triletne pogodbe, s katero je občina podjetniški inkubator predala v upravljanje tej enoti Zavoda Znanje, je nekaj več kot 209.000 evrov. 

Župan Gregor Kovačič je prepričan, daj je podjetniški inkubator naložba v prihodnost občine. Pričakuje, da se bo povezoval z domačim okoljem, regijo in sosedstvom, tudi čezmejnim. Lepo priložnost pa mu ponuja še sodelovanje z Gimnazijo Ilirska Bistrica. 

 Inkubator stoji na mestu  dotrajane stavbe nekdanje vojašnice Trnovo . Za  projekt je na javnem razpisu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj za sofinanciranje projektov ekonomsko-poslovne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih pridobila 1,6 milijona evrov, sama pa sofinancirala razliko in prispevala zemljišče. Vrednost del je bila 2 milijona tristo tisoč evrov. Več v posnetku. 

Foto: arhiv Občine Ilirska Bistrica 

Kuratorka Pavlovčeve galerije Anamarija Stibilj Šajn začenja z novo razstavno sezono, ki bo posvečena krajini. Kot prvega v naboru umetnikov bo predstavila domačina Jožeta Šajna in njegove akvarele. Avtor pravi, da se je vedno upiral akademizmu in tudi kuratorka dodaja, da je Jože Šajn izrazito raziskovalna osebnost.
Akvarel je njegovo nenehno ustvarjalno zatočišče s katerim komunicira s svetom zunanjega, opisuje Anamarija Stibilj Šajn. Avtor na svoj način podaja določena sporočila, zgodovinska dejstva, spomine, ki krajinski svet intimizirajo. Izbor starejših del in produkcijo avtorjevih novejših stvaritev si oglejte do 3. aprila.

Glasbene šole, ki so povezane v Zvezo primorskih glasbenih šol, so v tem šolskem letu pristopile k Interregovemu čezmejnemu projektu GOFENICE2025, ki poteka v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Nova Gorica – Gorica. S posnetkom na YouTubu so sodelovale na spletnem tekmovanju otroških zborov primorskih glasbenih šol in osnovnih šol Občine Benetke. Zbora, izbrana na podlagi všečkov in ocene strokovne žirije, bosta nastopila z orkestrom beneškega gledališča La Fenice na zaključnem koncertu projekta, ki bo v Teatru Verdi v Gorici, 23. maja 2025. Med slovenskimi glasbenimi šolami je zmagala Glasbena šola Ilirska Bistrica.

Ostale slovenske udeleženke, ki so na tekmovanju izvajale evropsko himno, so bile še glasbene šole Postojna, Logatec, Sežana, Idrija, Tolmin, Nova Gorica, Ajdovščina in Koper. Cilj projekta, v katerem sodelujejo, je med drugim tudi sodelovanje med Italijo in Slovenijo preko univerzalnega jezika glasbe in povezovanja mladih generacij. Gorica in Nova Gorica, dve mesti na različnih straneh meje, sta  skupna evropska prestolnica kulture.

Foto: zajem zaslona 

Ministrstvo za kulturo je držalo besedo in objavilo javno zbiranje ponudb za oddajo v najem gostinskih prostorov v pristavah gradu Snežnik. Oddaja kavarno-zajtrkovalnico z recepcijo, šest apartmajev z 12 ležišči ter zunanjo teraso in parkirne prostore. Obseg vseh prostorov, ki so predmet  najema je skupaj 426,61 kvadratnih metrov. Rok za oddajo ponudb je 27. februar. 

Izhodiščna najemnina je 2.800 evrov na mesec. Kot je ministrstvo zapisalo v pozivu, bodo  pred začetkom veljavnosti najemne pogodbe  izvedli investicijsko vzdrževalna dela, potrebna za predajo poslovnih prostorov najemniku v funkcionalnem stanju, kot ga potrebuje gostinsko-nastanitvena dejavnost. “Poleg višine najemnine bo merilo za izbor najugodnejšega ponudnika tudi kakovost dodatnega programa, pri katerem bo komisija presojala povezovanje načrtovanih vsebin s ponudbo v gradu Snežnik, ki je v upravljanju Narodnega muzeja Slovenije ter sodelovanje z zainteresiranimi kulturnimi izvajalci ter ponudniki turističnih, kmetijskih ali obrtniških produktov in storitev,” sporočajo z ministrstva.

Zavedajo se pomena celovite ureditve grajskega parka in kompleksa gradu Snežnik s pristavami, kar izpostavljajo tudi v dolgoročni strategiji investicij v javno kulturno infrastrukturo v Sloveniji. Obenem je celovita prenova kompleksa gradu Snežnik osrednja prioriteta pri investicijah v kulturno dediščino v Notranjski regiji v okviru priprave novih Regionalnih prostorskih načrtov.

Zapisali so tudi da si od začetka mandata leta 2022 aktivno prizadevajo za učinkovito upravljanje prenovljenih, a doslej nedostopnih gradov in drugih kulturnih spomenikov. Tako smo spomladi 2024 skupaj z javnim zavodom Belana iz Cirkulan za obiskovalce odprli Grad Borl, tik pred koncem leta 2024 pa z javnim zavodom Žužemberk otvorili Auerspergovo železarno Dvor. Aktivno delajo tudi na tem, da bi za javnost odprli grad Pišece in pristave gradu Snežnik, ki je kulturni spomenik državnega pomena.