Februarja letos je padla odločitev, da bodo v Postojni zgradili nov dom za starejše občane in ne obnovili starega. Direktorica doma Alenka Curk, župan Igor Marentič in bivši minister Janez Cigler Kralj so nato aprila podpisali pismo o nameri za gradnjo novega doma v Postojni.

Pogovarjali so se o tem, da bi projekt, vreden okoli 12 milijonov evrov, lahko našel mesto v proračunu za leto 2024, a predpogoj za to pa je ustrezna lokacija. Zagotoviti jo je morala občina, kar je že storila. Poslušaj. 

Leta 2019 so v Hotedršici začeli temeljito obnovo cerkvice svete Barbare na Ravniku, ki predstavlja biser sakralne arhitekture in kiparstva na Logaškem. Ker gre za kulturni spomenik, mora biti cerkev obnovljena po kulturnovarstvenih pogojih. Ti zahtevajo ohranitev čim več originalnih elementov in uporabo avtentičnih materialov ter tehnologij.

Iniciativna skupina za obnovo cerkve svete Barbare na Ravniku pri Hotedršici se je sredstva za obnovo cerkvice to leto odločila zbirati na zelo inovativen in nekoliko drugačen način. Razpisali so fotografski natečaj in se odločili, da izdajo koledar. Na veliko presenečenje so prejeli kar 120 različnih fotografij, žirija pa je nato izbrala 12 najboljših. Poslušaj. 

Na volilnih zborih je bila v sredo in v četrtek izvoljena nova sestava državnega sveta. Volitve so precej prevetrile vrste svetnikov, ki zastopajo lokalne interese. V državnem svetu jim pripada 22 mest, eno tudi županu Občine Postojna Igorju Marentiču.

Vsakotedensko delo v Ljubljani, je prepričan Marentič, v bližini tistih, ki jih potrebujejo občine in regije, je prednost. Čeravno je izvoljen drugod, pa dobro pozna tudi potrebe notranjskih občin. Poslušaj. 

Nekdanji geodet in kartograf na Geodetskem zavodu SRS Martin Rojko že skoraj tri desetletja živi v Planini. Rodil se je leta 1924 na nekdaj napredni kmetiji na vzhodnem robu Slovenije v obmejni vasi Grabrovec pri Štrigovi in je od nekdaj kazal nadarjenost za glasbo in risanje. Po osemletki so ga hoteli starši poslati v kmetijsko šolo v Maribor, a je takrat udarila druga svetovna vojna in nastala je okupirana meja Madžarska-Nemčija. Preživel je grozote vojne in tudi sedaj, pri svojih 98-ih letih ostaja pozitiven, spomin pa mu odlično služi.

Vojsko je odslužil v Ljubljani, tam je obiskoval tudi topografsko šolo. Imel je obsežno fonoteko trakov, ki jo je v obdobju digitalizacije pretvoril celo v digitalni zapis. Vedno je rad tudi fotografiral, imel je svojo temnico in filme razvijal sam. Zapisal je tudi spomine na vojno obdobje in jih naslovil Vse mine enkrat. Bil je eden prvih lastnikov kolutnega magnetofona, s pomočjo katerega je presnemaval glasbo z radia, snemal dogodke doma in drugje. Kot zelo praktičen človek je znal popraviti skoraj vsako stvar. Izumil je tudi posebno pisalo z drsno utežjo za risanje izohips, ki je v obdobju digitalizacije sicer postalo nepotrebno, a pred tem so skoraj vse karte Slovenije in takratne Jugoslavije nastale s pomočjo takšne tehnologije. Navdušil nas je s svojim logičnim razmišljanjem, prijaznostjo, znanjem, širino in spominom. Poslušaj …

V Hotedršici so s pomočjo etnologa in višjega kustosa iz Tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica ter šivilje Andreje Stržinar poskrbeli za rekonstrukcijo t. i. hotenjskega pripadnostnega kostuma. Po mnenju strokovnjaka ga lahko uporabljajo tudi za posebne, protokolarne namene, saj je tako tudi nastal. 

Kot je povedal, so pred prvo svetovno vojno in zlasti med obema vojnama skušale še posebej ženske organizacije in posameznice razviti  sodobno modo, ki bi vključevala tudi dele stare. Takšna obleka se je nekdaj uporabljala za slovesne, protokolarne namene. Fotografija, zaradi katere so Hotenjci postali pozorni na oblačila prednic iz 30. let preteklega stoletja, je nastala na gasilski slovesnosti. Rekonstrukcijo oblačil bosta KTD Hotedršica in Bojan Knific predstavila danes. Poslušaj.