Občinski svet na Blokah se je na 2. redni seji sestal takoj po novoletnih praznikih in že sprejel osnutek proračuna za letošnje leto. S 3,2 milijona na prihodkovni strani je proračun precej višji od lanskega, odhodkov je za 300 tisočakov več, razliko bodo pokrili iz presežka preteklih proračunov.

Župan Jože Doles na investicijskem področju izpostavlja več pomembnih projektov: trgovski center, nad katerim bo občina uredila 16 oskrbovanih in neprofitnih stanovanj, dom starejših občanov, ki bo s 60 namesto 24 posteljami precej večji od sprva načrtovanega, obnovili bodo tudi objekt nekdanje NLB, ki je namenjen športnim in izletniških izhodiščem po planoti. Zaradi novogradenj bodo v centru Nove vasi porušili nekaj stavb, novim potrebam bo sledilo urejanje prometne in komunalne infrastrukture. Poslušaj. 

Foto: Občina Bloke 

Prebivalci občin z več radona lahko spet zaprosijo za brezplačne meritve.  Zavod za varstvo pri delu je sporočil, da je na voljo 480 brezplačnih meritev, ki jih financira Ministrstvo za zdravje, v okviru katerega deluje Uprava RS za varstvo pred sevanji.

Območja z več radona so občine: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje – Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren – Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika, Žužemberk. Nekaj meritev je na voljo tudi za manj ogrožene občine, med katerimi je tudi Ilirska Bistrica. Območja opredeljuje Uredba o nacionalnem radonskem programu, ki določa tudi ukrepe v primeru preseženih vrednosti. Na območjih z več radona so meritve v stanovanjskih objektih priporočljive, v podjetjih pa obvezne.

 Zavod za varstvo pri delu prijave občanov na meritve zbira na svoji spletni strani.

Čeprav je radon radioaktiven, ne predstavlja velike nevarnosti za človeka. Skupaj z zrakom ga sicer vdihnemo, vendar ga kot plin tudi izdihnemo. Drugače pa je  z njegovimi kratkoživimi razpadni produkti, ki so vedno prisotni v zraku skupaj z radonom. Kot aerosole jih namreč pljuča odfiltrirajo od vdihanega zraka. Na steni dihalnih poti, kjer so se usedli, razpadajo in nastali delci alfa napadajo okoliško tkivo ter ga poškodujejo. Te poškodbe so lahko tako resne, da vodijo do nastanka raka. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov.

Koncentracije radona znižamo s prezračevanjem prostorov, zatesnitvijo razpok in špranj v tleh in z večjimi gradbenimi posegi. Mednje sodijo: utrditev talne plošče, prezračevanje jaškov, prezračevanje zemljine pod talno ploščo. 

Vir: Zavod za varstvo pri delu 

Med 100 najboljšimi kampi v Evropi po izboru uporabnikov portala camping.info je tudi kamp Plana & Bar 66 iz Selc pri Pivki. Portal s sedežem v Berlinu je z informacijami o več kot 23.000 kampih eden največjih tovrstnih evropskih portalov. Glasovalo je 150.000 ljudi, portal je skupaj zbral 230.000 ocen.

Na prvih 10 mest najboljših evropskih kampov so uporabniki portala uvrstili kampe Kühlungsborn (Nemčija), Grubhof (Avstrija), Rosenfelder Strand Ostsee (Nemčija), Sonnenland (Avstrija), MondSeeLand (Avstrija), Hüttenberg (Švica), Ecktannen (Nemčija), Murinsel (Avstrija), Ostseecamping Familie Heide (Nemčija) in Kalletal (Nemčija).

Na lestvici 100 najboljših je največ, 69 kampov, nemških. Sledijo Avstrijci z 20 kampi in Italijani s sedmimi. Kamp Plana & Bar 66 iz Selc se je uvrstil na 82. mesto.

Foto: Camping Plana & Bar 66 

Tudi prvi mesec v letu 2023 bo poln zanimivih vsebin v Knjižnici Bena Zupančiča Postojna, kjer so obogatili zbirka e-knjig za otroke in odrasle. 18. januarja vabijo na malo drugačno uro pravljic, ki jo pripravljajo z društvom Hnum. Otroci bodo pobliže spoznali pomembnost in vlogo gozdov. Pogovorni večer o potopisnih romanih Jakoba J. Kende pa bo sledil dan kasneje.
Vabijo tudi k ogledu nove razstave z naslovom “Prebujanje v novi svet.” V pritličnih oknih knjižnice do 4. februarja razstavlja Bistričanka Sanja Žgur. Bibliobus od začetka leta vozi po novem voznem redu, urnik je objavljen na spletni strani postojnske knjižnice. Za pomlad pa pripravljajo tudi nov projekt, knjižnico semen.

Znane so občine, ki so se uvrstile v finale izbora za letošnjo nagrado za razvojno najbolj prodorno občino Zlati kamen. Iz vzhodne Slovenije so se v finale uvrstile občine Hoče Slivnica, Maribor in Velika Polana. Iz območja med Koroško in Posavjem sta se uvrstili občini Kozje in Mislinja. Iz osrednje in jugovzhodne Slovenije z Notranjsko se bodo za priznanje potegovale občine Cerknica, Postojna in Vrhnika. Finalistke iz zahodnega dela Slovenije so Ankaran, Bohinj in Koper.

Vključevanje prebivalcev v razvoj in povezovalnost sta značilnosti občin Cerknica in Postojna. Cerknico odlikujeta nagrajeni Notranjski regijski park in uravnoteženost razvoja. Postojna je prejela Zlati kamen že leta 2013 in je od tedaj razvila vrsto novih dobrih praks. Vrhnika se je v finale uvrstila kot občina, ki močno izstopa pri razvoju v smeri k »nič odpadkom«, so zapisali v projektu Zlati kamen.

Katere bodo štiri regionalne zmagovalke in kam bo šla nagrada Zlati kamen 2023 bo znano na slavnostni podelitvi nagrad, ki bo 28. februarja v hotelu Four Seasons v Ljubljani. Na prireditvi bodo skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje razglasili tudi letošnjo Občino zdravja.

Zlati kamen je blagovna znamka v lasti podjetij SBR d.o.o. in Planet GV d.o.o. Kot so zapisali,  projekt pripravlja multidisciplinarna skupina sedmih strokovnjakov iz različnih podjetij in ustanov. Metodologijo za izbor najboljše občine pripravlja raziskovalni konzorcij, ki združuje strokovnjake s slovenskih univerz.